Uvod v zbirko mnenj udeležencev Duhovne šole je napisala učenka Zdenka Štruc. Predstavljene so okoliščine, ki so vplivale na njeno odločitev, da se vpiše v šolo. Sledi opis Vilijevih osebnih značilnosti, ki jih ima kot učitelj. Osredotoči se na njegov način učenja, ki prinaša mir in jasnost, širi obzorja ter prizemljuje. Izpostavi, kako je na duhovni poti pomembna vztrajnost (meditacijski program Duhovne šole je tek na dolge proge), in to, kako pomembno je, da verjamemo, da je notranji mir mogoče doseči tudi v današnjem svetu, ki ga zaznamujejo aktivnost, produktivnost in moč. Skupinska energija Duhovne šole je pri tem velika podpora in navdih.
Vprašanje se glasi, ali se ljudje, ki se povsem umaknejo in posvetnega okolja (civilizacije), kot so se npr. posamezniki, predstavljeni v popularni televizijski seriji Nova življenja v divjini, izognejo svoji prvotni (družbeni, službeni, družinski …) karmi in, ali jo s tem ne preložijo na naslednje življenje? Odgovor pravi, da posameznikova karma ostane celo življenje približno enaka, z velikimi življenjskimi odločitvami in radikalnimi spremembami, se spremenijo samo njena težišča. Izvori karme se namreč nahajajo v človekovem umu. Čeprav se zunanje okoliščine bivanja močno spremenijo, lahko v umu še naprej živimo kot prej. Karmo presežemo samo z razsvetljenjem, s tem pa tudi zunanje okoliščine življenja postanejo veliko manj pomembne.
Članek se ukvarja z vprašanjem, zakaj so teorije zarot danes tako razširjene in kakšen je prevladujoč značajski profil ljudi, ki jih te še posebej privlačijo. Ena glavnih značilnosti teoretikov zarot je močna negativna čustvena shema nezaupljivosti in sumničavosti ter potreba po konspirativnosti (skrivnostnosti). Teorija zarot je predstavljena kot napačen pogled na svet. Namesto teorije zarot članek predlaga znanstveno-filozofsko teorijo kaosa, katere začetki segajo v šestdeseta leta 20. stoletja. Posebej se posveti analizi vzrokov, zakaj so teorije zarot privlačne za duhovne iskalce (eden od glavnih razlogov je njihova obsedenost z iskanjem resnice in črno-belo slikanje realnosti). Na primeru prerokbe o koncu sveta, do katere naj bi bilo po starem majevskem koledarju prišlo 21. decembra 2012, razloži, kako lahko teorija zarote konkretno učinkuje na ljudi. Članek se zaključi z mislijo, da namesto teorij zarote potrebujemo več smisla za humor. Življenja ne smemo jemati preresno.
Psihotehnika trataka pripada jogijskim in tantričnim vadbenim metodam. Na osnovni ravni je namenjena prečiščevanju uma, krepitvi koncentracije in razvoju sposobnosti vizualizacije, na višji ravni pa spodbujanju sidijev (jasnovidnosti in telepatije). Vadba temelji na gledanju v plamen sveče z zaprtimi in odprtimi očmi. V Duhovni šoli sodi trataka v okvir jogijskega energijskega treninga (dharana meditacije).
Mantre so psihoenergijska zvočna orodja, ki jih v določeni obliki poznajo vse religije in duhovne tradicije. Predstavljamo eno najbolj znanih budističnih manter, ki je povezana z budo oziroma bodisatvo Avalokitešvaro, namenjena pa je prebujanju sočutja in miru. Izročilo pravi, da mantra Om mani padme hum zdravi vse čustvene bolečine tega sveta. V obliki avdio/video posnetkov je predstavljenih več različnih načinov izvedbe, podani pa so tudi napotki za samostojno mantra meditacijsko vadbo.
Kratka predstavitev legendarne Knjige o čaju, ki jo je napisal Japonec Okakura Kakuzo leta 1906. Gre za zgodovinski in praktični prikaz japonskega čajnega obreda ter njegove duhovne povezanosti z zenom. Knjiga nam pomaga razumeti, zakaj zenovskemu umu pogosto rečejo »čajni um«. Je priporočilo in spodbuda za tihe trenutke navdiha ter občutkov brezčasja ob skodelici pravega čaja.
V današnjem svetu se vse bolj uveljavlja prepričanje, da je človek lahko religiozen, čeprav formalno ne pripada neki tradicionalni religiji, kar pomeni, da lahko samostojno hodimo po Budovi poti in se samo občasno udeležujemo budističnih obredov. Članek opisuje moje osebne izkušnje, kako sem se zbliževal z budizmom in osebna srečanja z dalajlamo. Nadalje pojasni, na kakšen način je budizem vključen v program Duhovne šole, npr. prek vadbe zena, filozofije Srednje poti (doktrina praznine in soodvisnega obstoja), etičnih načel (sočutja, nenasilja …). Nato nas seznani z butansko-tibetanskim lamo in učiteljem Dzongsarjem Khyentsejem Rinpočejem in njegovim sodobnim ter nekonvencionalnim budističnim učenjem, opiše pa tudi, kako je Dzongsar Khyentse povezan z začetki budizma v Sloveniji.
Skupnost Duhovne šole je nastala spontano v več kot desetletje dolgem delovanju šole in meditacijskih skupin (od leta 2010 dalje). Obstaja kot odprta, neformalna skupina, sestavljena iz sedanjih in nekdanjih učencev, iskalcev razsvetljene modrosti. Osnovni cilj, ki skupnost povezuje, je spodbujati ljudi, da živijo zavestno in etično odgovorno. Mir, sočutje, svoboda, nenasilje, resnicoljubnost so temeljne vrednote. Duhovna šola oziroma skupnost črpa svoj navdih pri številnih duhovnih učiteljih in meditacijskih metodah. Najpomembnejši vir navdiha je starodavna filozofija in praksa budistične Srednje poti (Pot praznine), ki je za današnji kaotični, z negotovostjo in nasiljem prežeti čas, ena najprimernejših duhovnih usmeritev.
Marsikdo se je že vprašal, zakaj Duhovna šola Vilija Ravnjaka ne izdaja zaključnih diplom? Čemu se potem udeleževati predavanj in meditacijskih treningov? Zakaj program šole ni priprava za določen »spiritualni« poklic? Odgovor je v tem, da so predavanja, meditacije, energijski treningi … namenjeni učencem osebno, da v njih sprožijo in pospešijo duhovno evolucijo, ter jim pomagajo, da postanejo duhovno samouresničene osebnosti. Rubrika Vaša vprašanja, Vilijevi odgovori spada med stalne vsebine glasila. Dodano je povabilo k sodelovanju z novimi vprašanji.
Živimo v zelo turbulentnem času, zato je sprotno umirjanje kaotičnih energij in prebujanje vibracij srčne čakre nujno potrebno. Predstavljamo meditacijo, ki je kombinacija zena in koncentracije na plamen svetlobe. Lahko jo izvajate kot samostojno meditacijo ali kot dodatek k siceršnji duhovni vadbi. Da bi lažje ohranjali odprtost srčne čakre, je priporočljivo tudi vsak dan pisati dnevnik hvaležnosti.