V članku nas naša meditantka in sodelavka glasila Katja Kurbus uvede v širše razumevanje Srčne sutre (Prajnaparamite), starodavnega budističnega duhovnega opomnika, h kateremu se mnogi budisti zatekajo vsakodnevno z recitiranjem celotnega besedila sutre ali s ponavljanjem njene mantre. Predstavljena je zgodnja budistična zgodovina in večplastni pomen sutre, v kateri se nahaja ena najbolj znanih budističnih trditev: »oblika je praznina in praznina je oblika«. Srčna sutra v zgoščeni obliki povzema temeljne budistične koncepte (praznina, odsotnost trajnega jaza, soodvisni obstoj, sočutje …), pri čemer članek izpostavi, da »razsvetljena modrost« brez sočutja ni popolna, kakor tudi samo sočutje brez modrosti ne more biti popolno. Sledi opis Katjine osebne izkušnje z izvajanjem mantre Srčne sutre, tudi pri vodenju skupinskega mantriranja v našem zendu. Dodan je spisek izbranih internetnih virov za nadaljnje branje in poslušanje ter slovenski prevod Srčne sutre.

Preprosta meditacijska tehnika z globokim notranjim učinkom. Za nekaj trenutkov se ustavimo v kateri koli življenjski situaciji (biti moramo seveda sami) in »izstopimo« iz sveta, v katerem smo. Ko se telo ustavi, se začne ustavljati tudi um. Sčasoma se v nas naselita tišina in mir. Stik z našim izvorom, ki se v tem času vzpostavi, nas spontano resertira. Naše videnje situacije postane jasnejše, odločanje pravilnejše.  

Letos spomladi se je naša meditantka Katja Kurbus udeležila himalajskega potovanja po Nepalu in Tibetu. Tu je njen potopis, ki pa je prvenstveno duhovno razmišljanje, nastalo na osnovi praktičnih duhovnih (budističnih) nasvetov, ki jih je njej in skupini mimogrede navrgel tibetanski turistični vodnik Tashi. In njegove besede segajo zelo globoko. Predvsem to, da je na duhovni poti bistvena osebna naravnanost, da ni pomembno, kje in kako vadimo. Ob koncu je skupini predal prošnjo, naj sporočilo o sočutju s Tibeta odnesejo s seboj in ga razširijo med ljudi. 

Večina ljudi živi danes stresno življenje, ki kvarno vpliva na spontano zmožnost sproščenega in svobodnega bivanja v stanju »tukaj in sedaj«. Različni dražljaji iz zunanjega okolja, pa tudi naši notranji duševni procesi, nam kradejo pozornost in odtujujejo od nas samih. S podobnimi problemi se srečujejo mnogi meditanti, ki se med meditacijo sicer znajo umiriti in postati budni, težje pa to dosegajo v vsakdanjem življenju. V nadaljevanju je predstavljenih pet enostavnih načinov, kako v okoliščinah vsakdanjega življenja prebuditi zavestno navzočnost. To so osredotočanje na trenutno počutje, na mirujočo površino, na dihanje, na telo in na um.

Začetnik humanistične psihologije Abraham Maslow (1908–1970) je pred več kot pol stoletja v knjigi Motivacija in osebnost strnil psihološke in socialne izsledke o ljudeh, ki jih je poimenoval samouresničene osebnosti, na čemer je tudi zasnoval koncept psihološkega zdravja. Mogoče je ta model danes nekoliko zastarel, pa vendar je še vedno pogosto citiran kot spisek lastnosti, ki jih praviloma izražajo ljudje, ki so dosegli visoko stopnjo osebnostne in/ali duhovne samouresničitve (samorealizacije, samoaktualizacije, individuacije). Članek opozori tudi na razliko med osebnostno samouresničitvijo in duhovno samouresničitvijo (razsvetljenjem, notranjo osvoboditvijo).