Poklicna pot Vilija Ravnjaka je povezana z gledališčem. Kot diplomirani dramaturg se je leta 1983 prvič zaposlil v Slovenskem narodnem gledališču v Mariboru, ki mu je z dvema vmesnima prekinitvama, ostal zvest do upokojitve konec leta 2024. V pričujočem zapisu povzema svojo umetniško pot, izkušnje in spoznanja. Govori o povezavi gledališča in duhovne poti, na kateri se je naključno znašel leta 1987 in na njej ostal neprekinjeno vse do danes. Govori tudi o tem, zakaj nikoli ni zapustil stalne službe v gledališču in se začel z duhovnostjo ukvarjati profesionalno, zakaj sta ti dve dejavnosti morali ostati vzporedni in notranje povezani.
V članku Katje Kurbus se boste lahko seznanili s kašmirsko pesnico in mistično mojstrico Lallo iz 14. stoletja. Lani je v slovenščini izšla knjiga njenih pesmi in izrekov (Nora od Ljubezni). Lalla je živela zelo neobičajno življenje (ločila se je od moža in družine ter postala potujoča asketinja). Bila je odrinjena na rob družbe, izven vseh verskih institucij. Ljudje so jo imeli za noro, le redki so v njej videli realizirano mojstrico (razsvetljeno osebo) in jo tudi vzeli za svojo vodnico. Njena poezija in duhovni izreki so se z ustnim izročilom prenašali skozi čas, šele v začetku 20. stoletja so bili prvič zapisani. Lalla pripada tradiciji kašmirskega (tantričnega) šivaizma, v katerega središču je bog Šiva, ki predstavlja najvišjo zavest ali praznino. Katja primerja Lallin pristop k najvišji resničnosti z budistično Srčno sutro, katere temelj je prav tako praznina. Gre za dve različni poti (osebno in neosebno) do iste resnice. Lallina iskrenost in neposrednost je duhovne iskalce od nekdaj navdihovala ter opogumljala. Najbrž bo tudi vas.
Chogyam Trungpa (1939–1987) je bil poleg Oshoja in Krišnamurtija najvplivnejši duhovni učitelj druge polovice 20. stoletja na Zahodu. Prav tako je bil prvi tibetanski učitelj, ki je Zahodnjakom predstavil vadžrajana budizem. Ker pa je hitro ugotovil, da je tradicionalna vadžrajana metoda za modernega zahodnega človeka nerazumljiva in brez pravega učinka, je način učenja povsem spremenil, kakor je spremenil način svojega življenja (prenehal je biti menih). Govoril je o direktni poti k razsvetljenju in pri tem uporabljal nekonvencionalne, včasih moralno vprašljive metode mistične poti »nore modrosti«. Ljudi je med drugim učil, da, če hočejo doseči razsvetljenje, se morajo osvoboditi »duhovnega materializma«. Članek je napisal naš meditant Samo Bohak, da bi z njim spodbudil zanimanje za tega zares posebnega in edinstvenega duhovnega učitelja, kajti njegovi nauki so še vedno zelo aktualni.
V članku Zdenke Štruc, naše meditantke, sicer upokojene knjižničarke, se lahko seznanite, katere knjige v slovenščini za otroke o meditaciji in duhovni modrosti so trenutno najbolj aktualne. Informacije bodo še posebej dobrodošle za mlade starše, ki se sami ukvarjajo z meditacijo, pa bi želeli o njej na dostopen način (prek knjige) spregovoriti s svojim otrokom. Poleg tega članek prinaša številna dejstva o koristnosti branja knjig tako pri odraslih kot pri otrocih. Posebej izpostavi dobrodejnost skupnega branja otrok in staršev. Branje nasploh pomaga k pomlajevanju možganov, uspešnosti v življenju, dobremu počutju, mirnemu spancu, boljšemu razumevanju ljudi in sebe …
Bojana Vehovec, profesorica razrednega pouka, učenka 4. generacije Duhovne šole in naša redna meditantka, je napisala vsebinsko poglobljen članek o svoji izkušnji učenja meditacije (čuječnosti) učencev prvega in drugega razreda osnovne šole, ki ga zadnjih deset let izvaja pri svojem siceršnjem pedagoškem delu na Osnovni šoli Franc Rozman Stane v Mariboru, kjer potekajo tudi naša predavanja Duhovne šole in kot skupina vadimo zen. Bogato in poučno branje, saj nas Bojanine pedagoške izkušnje in spoznanja včasih lahko do solz ganejo – kako čudovito preprosti, naravni in odprti za duhovno zaznavanje so lahko otroci! Vadba čuječnosti v razredu dokazano dobrodejno vpliva na njihov čustveni, socialni in intelektualni razvoj. Navedene so številne praktične vaje, prek katerih se otroci učijo notranje zbranosti, sočutnosti in miroljubnega delovanja.
V članku nas naša meditantka in sodelavka glasila Katja Kurbus uvede v širše razumevanje Srčne sutre (Prajnaparamite), starodavnega budističnega duhovnega opomnika, h kateremu se mnogi budisti zatekajo vsakodnevno z recitiranjem celotnega besedila sutre ali s ponavljanjem njene mantre. Predstavljena je zgodnja budistična zgodovina in večplastni pomen sutre, v kateri se nahaja ena najbolj znanih budističnih trditev: »oblika je praznina in praznina je oblika«. Srčna sutra v zgoščeni obliki povzema temeljne budistične koncepte (praznina, odsotnost trajnega jaza, soodvisni obstoj, sočutje …), pri čemer članek izpostavi, da »razsvetljena modrost« brez sočutja ni popolna, kakor tudi samo sočutje brez modrosti ne more biti popolno. Sledi opis Katjine osebne izkušnje z izvajanjem mantre Srčne sutre, tudi pri vodenju skupinskega mantriranja v našem zendu. Dodan je spisek izbranih internetnih virov za nadaljnje branje in poslušanje ter slovenski prevod Srčne sutre.
V čem se intimno partnersko (ljubezensko, spolno, družinsko) življenje samouresničenih oseb razlikuje od povprečnega (neozaveščenega) človeka? Humanistični psiholog Abraham Maslow v svoji knjigi Motivacija in osebnost (po kateri je nastal ta članek) ugotavlja ključne značilnosti intimnih razmerij, ki se vzpostavljajo med samouresničenimi osebami. Nekaj izstopajočih dejstev: odprta (pretočna) ljubezen brez obrambnih mehanizmov, sprejemanje in spoštovanje partnerjeve individualnosti, v partnerstvu živeti sebe (biti sam in hkrati pripadati partnerju) … Mogoče so samoresničeni lahko vzorčni primer, kakšne so psihološko zdrave partnerske skupnosti in družine.
Preprosta meditacijska tehnika z globokim notranjim učinkom. Za nekaj trenutkov se ustavimo v kateri koli življenjski situaciji (biti moramo seveda sami) in »izstopimo« iz sveta, v katerem smo. Ko se telo ustavi, se začne ustavljati tudi um. Sčasoma se v nas naselita tišina in mir. Stik z našim izvorom, ki se v tem času vzpostavi, nas spontano resertira. Naše videnje situacije postane jasnejše, odločanje pravilnejše.
Najnovejša znanstvena razlaga o delovanju možganov in čustev (teorija konstruiranih čustev), ki jo v svojih dveh knjigah (Kako nastajajo čustva in Sedem in pol spoznanj o možganih) predstavlja ameriška psihologinja Lisa Feldman Barrett. Nova odkritja nevrologije in kognitivne psihologije (od približno leta 2000) ponujajo drugačno razumevanje našega uma, kakor smo ga bili vajeni doslej. Mogoče bomo s pomočjo teh spoznanj bolj sočutno sprejemali sebe in druge, predvsem pa znali bolj učinkovito ravnati s svojimi čustvi in občutki, ter uvideli, kaj v življenju lahko spremenimo, česa pa ne moremo (ali pa je sprememba izredno težka).
Letos spomladi se je naša meditantka Katja Kurbus udeležila himalajskega potovanja po Nepalu in Tibetu. Tu je njen potopis, ki pa je prvenstveno duhovno razmišljanje, nastalo na osnovi praktičnih duhovnih (budističnih) nasvetov, ki jih je njej in skupini mimogrede navrgel tibetanski turistični vodnik Tashi. In njegove besede segajo zelo globoko. Predvsem to, da je na duhovni poti bistvena osebna naravnanost, da ni pomembno, kje in kako vadimo. Ob koncu je skupini predal prošnjo, naj sporočilo o sočutju s Tibeta odnesejo s seboj in ga razširijo med ljudi.