Mnenja in vtisi udeleženk in udeležencev Duhovne šole, meditacijskih umikov v tišino, skupinskih meditacij …
Uvod v zbirko mnenj udeležencev Duhovne šole je napisala učenka Zdenka Štruc. Predstavljene so okoliščine, ki so vplivale na njeno odločitev, da se vpiše v šolo. Sledi opis Vilijevih osebnih značilnosti, ki jih ima kot učitelj. Osredotoči se na njegov način učenja, ki prinaša mir in jasnost, širi obzorja ter prizemljuje. Izpostavi, kako je na duhovni poti pomembna vztrajnost (meditacijski program Duhovne šole je tek na dolge proge), in to, kako pomembno je, da verjamemo, da je notranji mir mogoče doseči tudi v današnjem svetu, ki ga zaznamujejo aktivnost, produktivnost in moč. Skupinska energija Duhovne šole je pri tem velika podpora in navdih.
Uvodno razmišljanje
Današnji način življenja je usmerjen v aktivnost, produktivnost in moč. Okoliščine narekujejo hiter tempo življenja, kar vpliva na naše telo in živčni sitem. Veliko lažje je biti aktiven in dinamičen, kot pa počasen ali celo sedeti v tišini. Kadar nas obvladuje načrtovalen, kritičen in aktiven um, je čas, da stopimo v stik s svojo bitjo in začnemo prijateljevati s spontanostjo, mirnostjo in hvaležnostjo. V nekem trenutku sem spoznala, da je upočasnitev velik izziv. To je bil notranji glas, pripravljenost, da stopim na pot, ki me je že dolgo klicala in nagovarjala. Lao Tzu je nekoč povedal: “Ko je učenec pripravljen, se bo pojavil učitelj.” Tako me je pot leta 2015 pripeljala v Duhovno šolo Vilija Ravnjaka, ki sicer deluje že od leta 2011.
Šola je prežeta z Vilijevo rahločutnostjo, njegovimi duhovnimi izkušnjami in bogatim intelektualnim znanjem z duhovnih in drugih področij. Na druženjih v šoli nam ponuja duhovno izobraževanje in urjenje v meditacijskih tehnikah. Njegovo delo je prežeto z ljubeznijo, modrostjo in umirjenostjo ter začinjeno s pravo mero igrivosti in humorja, zato se na srečanjih tudi do solz nasmejimo. Vili je Učitelj, ki navdihuje in usmerja učence k napredku. Vodi z zgledom.
Njegove čuteče meditacije umirjajo telo in um. Pri vzpostavljanju ljubečega stika s samim seboj prizemljuje in podpira. Uči, kako prisluhniti notranjemu vodstvu, notranji modrosti, začutiti jasnost, ki vidi in ve več od umske ravni. Vsi pa vemo, da jasnosti ni mogoče izsiliti, pride, ko dozori. Učenje poteka počasi, s polno navzočnostjo, predvsem pa z vztrajnostjo. Sam pravi, da je vztrajnost na duhovni poti bistvena. Vili nas večkrat spomni, da je vse, kar počnemo, tek na dolge proge. Z meditacijo Življenju bolj zaupamo, zato si tudi več upamo. S premišljenimi meditativnimi praksami vzpostavljamo varen prostor za odpiranje srca in negovanju odnosa z višjim jazom.
»Vsak človek je zase svet, čuden, svetal in lep kot zvezda na nebu … Vsak tiho zori, počasi in z leti…« nas je podučil Tone Pavček. Vili dopušča, da ima vsakdo med nami svoj tempo napredka, zato vsak po svoje zori. Kdor v življenju rad načrtuje te korake in pričakuje hitre rezultate, tu ne bo našel zadoščenja. V Duhovni šoli urimo obvladovanje uma in odpiranje srca. Zavedamo se, da um vse prepogosto išče problem, srce pa vidi rešitev.
»Nikoli ne verjemimo tistim, ki nas skušajo prepričati, da v teh časih pač ni mogoče najti zavetja notranjega miru.«
Mi ga najdemo. Prav otipljiv je, ko se za več dni umaknemo »na naš otok«. Ritriti na Pohorju so prostor, kjer lahko začutimo sebe in umirimo svoj nemir. Ker svet tam zunaj je pogosto vse prej kot milina in mehkoba in vsi potrebujemo zavetje, kjer lahko odložimo bremena, maske in oklepe. Tukaj lahko živo občutimo, kako je, ko se čas ustavi. Dan ima drugačne barve. V ranem jutru nas hoja meditacija pripelje do brez. Gremo na zmenek s prebujajočim se soncem. Prvi žarek nas poboža in povabi, da se potopimo v tišino. Popoldanski ali večerni obisk gozda je kot sprehod med starodavnimi modreci, ki so se spremenili v drevesa, da bi nam predali modrost in mir. Dovoljujejo, da se naslanjamo nanje ali sedemo k njihovim koreninam in potrpežljivo čakajo, da nas prežame njihova pristnost. Potem shranimo čarobna doživetja globoko vase, za težke čase ali za še lepše čase. Večdnevni potop v globino omogoča iskanje izgubljenih delčkov sebe in sestavljanje pisanega mozaika svoje celosti.
Pronicljivi Vilijevi nagovori so biseri, ki jih nesemo s seboj, najprej v tihi razmislek, potem v življenje in v čim večji meri v vsakdan. So polni modrosti in odpirajo poligon za razmišljanje o našem delovanju, čustvovanju, napredku, modrenju. Ostajam Vilijeva učenka in vztrajam kot sledilka, ker iskreno čutim zaupanje, ki ga ne znam opredeliti, in glas, ki govori, da je prav tako. Hvaležna sem za vse dragocene ljudi, s katerimi lahko delimo in skupaj raziskujemo te zame neprecenljive vsebine. Prav posebna zahvala gre Viliju, ker z nami deli svoje zaklade.
Toplo priporočam vsem, ki želijo poglabljati pristen stik s sabo in ljubeče skrbeti zase. Tukaj se tke mreža podporne energije, ki nas napaja, hrani in navdihuje.
Zdenka Štruc
Povezava na mnenja udeležencev Duhovne šole ->
Duhovno šolo Vilija Ravnjaka in z njo povezane meditacijske dejavnosti je med letoma 2011 in 2023 obiskovalo šest generacij učenk in učencev, kar v skupnem številu pomeni okrog 180 ljudi različnih starostnih skupin (od zgodnjih dvajsetih do poznih šestdesetih let) ter različnih socialnih in izobrazbenih slojev. Največ udeležencev je bilo iz Maribora in bližnje okolice, v zadnjih letih pa so prevladovali udeleženci iz drugih koncev Slovenije. Zbrali smo nekaj njihovih mnenj in vtisov, ki se nanašajo predvsem na delovanje Duhovne šole, nekaj zapisov pa je posvečenih tudi meditacijskemu umiku v tišino (ritritu). Besedila so nastala med januarjem in marcem 2024.
