Vili Ravnjak,
umetniški ustvarjalec in duhovni učitelj
© Jure Eržen
Vili Ravnjak je večstranski umetniški in duhovni ustvarjalec. Njegov ustvarjalni opus sega vse od poklicnega dela v gledališču in na televiziji ter pisanja knjig in strokovne publicistike do poučevanja novodobnih duhovnih praks in vodenja meditacij.
Rodil se je 31. marca 1960 v Celju. Otroštvo in zgodnjo mladost je preživel v Zrečah, v Celju je obiskoval srednjo šolo, v Ljubljani pa je leta 1984 na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo diplomiral iz dramaturgije.
Osnovna poklicna pot Vilija Ravnjaka je povezana s Slovenskim narodnim gledališčem v Mariboru, kjer je bil (z dvema vmesnima prekinitvama) zaposlen štiri desetletja (1983–2023). Večino časa je opravljal delo hišnega dramaturga, v dveh obdobjih (1985–1989 in 2006–2013) je bil umetniški direktor Drame SNG Maribor, občasno pa je deloval tudi kot pedagoški vodja (Dramski studio, 1985–1993) in kot hišni gledališki zgodovinar ter urednik zgodovinskih monografij. Ob praktičnem delu v gledališču je ves čas pisateljeval. Izdal je več knjig strokovne gledališke publicistike (Umetnost igre, Gledališče kot stvarnost in iluzija, Talijin hram v Mariboru …) in dramskih tekstov ter scenarijev (Feniksov let, Rimski dramski diptih …). Za svoje gledališko delo je prejel več nagrad, med drugim Glazerjevo nagrado za življenjsko delo (2022).
Vili Ravnjak se je začel z duhovnostjo ukvarjati prek dela v gledališču. Zaradi težavnih delovnih okoliščin v SNG Maribor se je v jeseni leta 1987 po naključju znašel na prvem zenovskem intenzivu razsvetljenja, ki mu je odprl pot v svet duhovnosti. Po nekaj letih poglobljenega dela na sebi in raziskovanja različnih duhovnih tradicij, je z letom 1992 začel delovati kot posredovalec duhovnega znanja. Začel je predavati in pisati. O novodobni duhovnosti in ezoteriki je napisal več knjig (Spoznavanje Višjega Jaza, Smaragdna pot, Lotosov cvet nad vodno gladino, Zen cvetočih češenj …), ki so kmalu po izidu postale nepogrešljivo čtivo številnih generacij slovenskih duhovnih iskalcev. Največji odmev pa je imela televizijska serija Tretje oko (1998) v produkciji Televizije Slovenija, pri kateri je sodeloval kot avtor.
V treh desetletjih učiteljskega delovanja je vodil v Mariboru in drugod po Sloveniji različne oblike duhovnih izobraževanj in meditacijske vadbe, med drugim: Ezoterični seminar (1992–1996), Šola mističnega reikija (1996–2001), Javne skupinske meditacije (2010–2018), Duhovna šola (2011 …), Meditacijski umik v tišino (2012 …).