Poezija našega meditanta Sama Bohaka
Sama Bohaka mnogi osebno poznate, le redki pa ga poznate kot pesnika. Njegove pesmi so tako umetniške kot zdravilsko energijske stvaritve. Prvotno so bile napisane v angleščini, tukaj pa so avtorjevi prvi prevodi v slovenščino. Objavljene so tri pesmi: Prava ljubezen, Čista dežela in Popoln dan.
Samo Bohak (1986) iz Maribora je pesnik, prevajalec, filozof, terapevt celičnega zdravljenja, mojster reikija, praktik access bars in zdravljenja s kristali. Je redni udeleženec naših meditacij v zendu in ritritov Duhovne šole.
Samo je o sebi zapisal, da je »nič hudega sluteč študiral filozofijo in humanistične vede doma in v tujini, ko se je nenapovedano vmešalo Življenje« in preko intenzivne izkušnje popolnoma spremenilo njega in njegov svet. Tako zadnjih petnajst let potuje po svetu in raziskuje skrivnosti življenja, duhovnosti in starodavnih zdravilnih ter duhovnih tradicij. Sicer svoj čas preživlja med knjigami, z drevesi, na sprehodih s psičko ali na treningih borilnih veščin. Urjenje v zdravilnih in borilnih veščinah razume kot urjenje v umetnosti Življenja.
Samo Bohak je avtor dveh zbirk zdravilne poezije v angleščini: Healingee (Drevo življenja) in Bowl of Cherries (Češnjev cvet), ki ju počasi, a vztrajno prevaja in alkimistično pretvarja v slovenščino. Poezija zanj predstavlja Duhovnost, ki je dobila krila in noge. Tako pravi: da »pesnik sam nad svojimi pesmimi, ko so enkrat napisane, nima več nadzora. Pesmi so kot krilati Pegazi, ki širijo Svetlobo, Mir in Razsvetljeno modrost v svet. Pesnik je le njihov skrbnik.«
Samo redno vodi doma in v tujini duhovno transformativne delavnice.
Več o njem lahko preberete na www.samobohak.com
PRAVA LJUBEZEN
Da, obstaja prava Ljubezen!
Po njenih sadovih jo boste spoznali,
kot nas je učil veliki Učitelj.
In lahko zgleda kot karkoli,
in vredno se je za njo boriti.
In še več kot to,
morda še toliko bolj pomembno:
pustiti svojemu egu,
da umre zanjo.
Vsaj, kadar zmore.
In potrebna je neskončna vera,
da si voljan to vsaj poskusiti.
In potrebna je neskončna potrpežljivost,
da te majhne in zagonetne
podrobnost vsakodnevnega življenja
ne spravijo ob živce.
Da, obstajajo duše dvojčice,
ampak ne takšne kot si jih naš um predstavlja.
In prav gotovo ne takšne,
kot so v idejah prerokov “nove dobe”,
ki obupanim prodajajo duhovni blišč in bedo.
Pri pravi Ljubezni
gre za veliko bolj nežno zadevo,
ki jo lahko prepoznamo
šele na njenem koncu,
kot je dejal drugi veliki Učitelj.
Da, obstaja resnična Ljubezen,
in vredno se je za njo boriti.
In če ti je dano,
te poišče in najde.
Upam,
da boš dovolj močan in moder
ter morda malce nor,
da se odločiš,
z njo vsaj poskusiti.
ČISTA DEŽELA
Prišli smo iz Dežele bojevnikov.
Naš klan je brez imena.
Naš rod je rod vseh rodov.
Borili smo se na Zemlji,
na Nebu in na Morju
ter znotraj našega uma.
In z Lepoto našega Duha
smo presegli
iluzije minljivega obstoja,
ter videli na drugo stran.
Prišli smo preko
in stopili
na drugi Breg.
Vrnili smo se,
preprosto zato, ker nikogar
ne pustimo za seboj,
ne moškega, ne ženske;
če se le odločita hoditi z nami,
na naši poti do Osvoboditve.
Tišina je naš bojni krik;
v njej najdemo tolažbo.
Dragi prijatelj:
srečala se bova, ko prideš tja.
In skupaj bova hodila,
kot sva že neštetokrat prej,
v objemu čiste Radosti,
v reki vseh rek.
V največji zgodbi,
ki smo jo kadarkoli
(do)živeli.
POPOLN DAN
Bila je Quan Yin,
ki je bila Čista Zavest,
in imela je najbolj umazan um
na svetu.
In nosila ga je kot svileno srajco,
kot se za Kraljico spodobi.
In bila je Freya,
in bila je vse, kar sem želel,
da bi bila.
In bila je Neskončna,
vsebovala je neskončno svetov.
In bila je Pesem.
In bila je Poezija.
In bila je Muza,
ki se je rada muzala.
In omogočila mi je
mojo Odisejo.
In bila je moja Itaka,
bila je moj varen pristan,
četudi je bil najin dom,
prepogosto deležen krutih neviht,
in deževalo je bolj pogosto,
kot bi si želel.
In vseskozi je ostala zvesta sama sebi.
Kar ni majhna stvar,
če vzamem v zakup sile,
ki so bile uperjene proti njej.
A resnica je,
da komaj začenja živeti.
In Življenje
ima za njo pripravljenih
še mnogo daril.
Naj bo njena Pot blagoslovljena,
naj Sonce poljubi vsak košček njene kože.
Ona je poletje,
tudi takrat, ko pride zima.
In ona je odprto morje.
In jaz nisem Mojzes,
niti Abraham,
še manj Prerok.
Sem samo pesnik
in pesem,
in zrna peska,
in svetlikajoči se zapis na vodi.
Popotnik,
ki tu in tam
zagleda padajočo zvezdo.
In ta se mi včasih
nasmehne nazaj.
In to je zame
popoln
dan.