Za otroke primerne knjige o meditaciji in duhovni modrosti
V članku Zdenke Štruc, naše meditantke, sicer upokojene knjižničarke, se lahko seznanite, katere knjige v slovenščini za otroke o meditaciji in duhovni modrosti so trenutno najbolj aktualne. Informacije bodo še posebej dobrodošle za mlade starše, ki se sami ukvarjajo z meditacijo, pa bi želeli o njej na dostopen način (prek knjige) spregovoriti s svojim otrokom. Poleg tega članek prinaša številna dejstva o koristnosti branja knjig tako pri odraslih kot pri otrocih. Posebej izpostavi dobrodejnost skupnega branja otrok in staršev. Branje nasploh pomaga k pomlajevanju možganov, uspešnosti v življenju, dobremu počutju, mirnemu spancu, boljšemu razumevanju ljudi in sebe …
Uvod
Knjige imajo v mojem življenju pomembno mesto. Obkrožale so me v službi in tako je tudi doma. Moje poslanstvo je bilo približati knjigo in branje majhnim in velikim. Kadar mi je uspelo, da sem koga navdušila za branje, je moja duša pela na ves glas. S tem zapisom prijazno vabim k druženju s knjigo in negovanju vezi med odraslimi in otroki. Družinsko branje je neprecenljivo, branje v tihoti pa je lahko pogovor s samim seboj.
Gotovo se še kdo med vami spomni, da je bilo včasih tik pred spanjem na vrsti listanje po knjigah in branje pravljic. Nič zrenja v ekrane in podrsavanja po različnih napravah z modro svetlobo, ki tekmujejo za našo pozornost in nas odvračajo od zbranosti.
Sedenje na robu postelje ob nežni svetlobi in kratek pregled dogodkov dneva prinese tiho spravo z vsemi doživljaji, ki so nam prišli na pot. Če pregledu dneva sledi še pravljica, ki poravna gube in praske doživetij, je zdrs v miren spanec zagotovljen.
Preživljanje časa s knjigo ni le kratkočasenje pred spanjem, ampak ima tudi velik vpliv na pismenost in kasnejšo sposobnost hitrejšega učenja.
Priporočene knjige
Branje spodbuja otrokov intelektualni, čustveni in jezikovni razvoj, hrani njegovo domišljijo, pripomore k razvoju empatije in širi njegov besedni zaklad, vse to ugodno vpliva na njegov celostni razvoj.
- Priporočljivo je, da se z otrokom pogovarjamo in mu beremo že vse od rojstva naprej. Branje v prijetnem umirjenem vzdušju krepi čustvene vezi med otroki in odraslimi. Pogosto vzemimo svojega otroka v naročje in se pogovarjajmo z njim, povejmo mu pesmico, preberimo pravljico ali zgodbo.
- Otrokovi najljubši bralci so njegovi bližnji, mama in oče, stari starši, bratje in sestre ali druga ljubeča in skrbna oseba.
- Kasneje, ko se otrok naučil brati, pogosto beremo skupaj z njim in se pogovarjajmo o prebranem.
- Otrok bo užival v druženju z nami in knjigo. Vzljubil bo branje, ob vstopu v šolo bo dobro pripravljen na učenje in bo uspešnejši pri šolskem delu.
Pred kratkim me je našla knjiga VELIKI PANDA IN MAJCENI ZMAJ, poučna kratka proza, slikanica za male in velike. Dotika se budizma, prijateljstva in ponuja obilo življenjske modrosti.
Češnja se ne primerja z drugimi, preprosto cveti.
Avtor te čudovite knjige je James Norbury. Piše in riše že od malih nog. Ustvarja v številnih različnih stilih. Najbolj pogosto ustvarja s črnim tušem, čopičem in akvareli. Ker se je tudi sam boril s težkimi dnevi, se je odločil za študij duhovnosti (predvsem budizma) in odkril številne ideje ter načine gledanja na življenje, ki so se mu zdeli izjemno koristni in so vsebovali moč za duševne preobrazbe. V svojih delih se pogosto dotika ideje o osamljenosti v nasičenem svetu.
Veliki PANDA in majceni ZMAJ sta samotna potepuha v mirnem, praznem svetu. Knjiga se nas globoko dotakne tako po vsebinski kot ilustrativni plati.
Ta slikanica je res dragocena. Najprej nas nagovorijo slike, od katerih ne moremo odmakniti oči. Otroci jih bodo gledali drugače kot odrasli. Enako bo z vsebino. Veliki bralci bodo pristopali k vsebini z življenjskimi izkušnjami, mali bralci pa bodo morda prej našli in prepoznali preproste resnice. Od strani do strani odkrivamo navdušenje nad zgrešenimi potmi, ki nam vselej prinesejo nova spoznanja in vsebine. Potovanje samo je pomembnejše od cilja. Veliki panda in majceni zmaj se učita hvaležnosti ter življenjskih resnic, ki so ključne pri oblikovanju zavestnega življenja, polnega ljubezni, spoštovanja in notranjega miru. Med ilustracijami in besedilom lahko zaslutimo, kako v svoje življenje privabiti zaupanje in vero v dobro.
Knjiga je primerna za otroke v predšolskem obdobju, za začetne bralce in tudi za družinsko branje. Ob ilustracijah lahko razpredamo in pripovedujemo svojo zgodbo. Lahko preberemo tu in tam stavek in o njem razmišljamo, morda pa v eni sapi preberemo vse od začetka do konca.
Literarna meditacija v zenovski obliki se nadaljuje s knjigo POTOVANJE istega avtorja.
Nič ni narobe, če uživamo sadove tega sveta, poskrbeti moramo le, da se v njih ne izgubimo.
Veliki panda in majceni zmaj se na potovanju borita z okoljem in s samim seboj.
Pisatelj pravi, da ga navdihuje življenje, lastne izkušnje in preizkušnje drugih. Vse to ohranja zgodbo pristno. Sporoča nam, da je ustvarjal z mislijo na bralce. Opogumlja nas namreč, da je sprememba, čeprav težka, mogoča.
Zdaj je v slovenščini mogoče brati še tretjo Norburyjevo pripoved: MAČEK, KI JE UČIL ZEN.
Vzemi si čas za tišino, ceni naravo, živi čuječe in išči mir. Narava ti brez besed skuša nekaj povedati.
Maček izve za samoten star bor, pod katerim je moč najti neskončno modrost. Poda se na pot odkrivanja. Na potovanju sreča pisano druščino živali: zaskrbljeno opico, utrujeno želvo, jeznega tigra, zmedenega volčiča, malodušno vrano … Vsaka žival ima svoje izkušnje, svojo zgodbo, vsaka zgodba pa prinaša pomembno sporočilo. Sreča tudi razigranega mucka, kar pa prinese v njegova spoznanja dvom, razmislek o vsem, v kar je do takrat verjel.
Pisatelj je v pripoved spretno vpletel nekaj tradicionalnih zenovskih zgodb. Dodal pa je tudi nekaj svojih. »Zen je namreč eden od tistih pojmov, ki jih je težko razložiti. Najlažje ga je razumeti, če ga izkusimo«, pravi Norbury. Avtor razume zen kot odločitev za bivanjski slog, ki v življenje prinaša več miru in modrosti. V zgodbi spoznavamo posameznikovo potovanje in težave na duhovni poti.
»Toliko let že iščem, pa še vedno toliko stvari ne razumem.« »Kaj pa iščeš?« je vprašala podgana. Maček je vzdihnil. »Ko bi le vedel. Mir? Občutek sprejetosti? Morda način, kako razumeti svet …?« »Nič preveč težkega, torej,« je odvrnila podgana s prijaznim nasmeškom.
Povzeto iz knjige MAČEK, KI JE UČIL ZEN
Mislim, da se je začelo pred mnogimi leti, ko sem bil še majhen muc. Vas, kjer sem živel, je enkrat na leto obiskal modri zmaj. Zmaj se je bil pripravljen pogovarjati z vsakomer, ki je prišel k njemu, delil je nasvete in svojo modrost.
»Nikoli se ne nehaj učiti. Z novimi idejami rastemo, poleg tega nam pomagajo, da ne ponavljamo istih napak. Se je pa lažje učiti, če dojameš, da te življenje vedno skuša kaj naučiti.«
»Nekoč sem ga slišal reči, da ni ne pot ne cilj tisto najpomembnejše, pač pa sopotniki.«
»Druži se s tistimi, ob katerih iz tebe pride najboljše.« »Kaj pa če nimam nikogar?« je vprašal zajec. »Kamorkoli gremo, smo v družbi samih sebe. Zato se moramo truditi, da smo do sebe prijateljski in prijazni. Nazadnje sami s sabo preživimo največ časa, poleg tega smo navajeni, da svoja mnenja jemljemo zelo resno.«
»Spoznal sem, da je tisto, kar želimo, redko tisto, kar potrebujemo. In tisto, kar potrebujemo, ni skoraj nikoli tisto, kar si želimo.«
»Skrivnost lepega življenja ni skrita le v starodavnem drevesu ali v zvezdnatem nebu. Je v listju in v blatu in v dežju. In v tebi in v meni in v hrupnem mestu, ki sem ga zapustil.«
Kako brati z otroki
Z otroki v predbralnem obdobju lahko v vsaki knjigi najprej pregledamo ilustracije in poskušamo uganiti zgodbo. S tem spodbujamo njihovo domišljijo, radovednost, polje pričakovanj … Ilustracije so otrokom v pomoč tudi, ko sami pripovedujejo zgodbo, potem, ko smo jo prebrali. Predlagam, da knjige pustimo na dostopnem mestu, da lahko otroci tudi sami posežejo po njih, se k njim vedno znova vračajo in jih občudujejo. Otroke spodbujamo, da ob ilustracijah pripovedujejo. Začetne bralce spodbujamo, da besedilo preberejo. Pri vsaki slikanici posebno pozornost namenimo naslovnici, zadnji strani in včasih tudi veznim listom, če so dodatno obogateni!
Nekateri strokovnjaki priporočajo, da bi otrokom brali naglas že od njihovega rojstva. »Možgani se najbolj intenzivno razvijajo v obdobju od rojstva do 6. leta starosti. Bolj so izpostavljeni novim impulzom, tem bolj se bogatijo možganske povezave, ki so povezane s socialnimi zmožnostmi in učenjem« pravi Tzipi Horowitz-Kraus. Z drugimi besedami: otroci, ki s svojimi starši berejo pravljice, znajo bolje povezovati besede v stavke, razumejo njihov pomen in se bolje izražajo, zato jim gre kasnejše učenje bolje.
Naj otrok vidi, da tudi starši berejo. Opazijo naj, da prijateljevanje s knjigo prinaša zadovoljstvo in poteši radovednost. Tako bodo branje ponotranjili, kasneje bo knjiga tudi njihova zvesta sopotnica.
Če že zdaj z otrokom redno berete, s tem vztrajno nadaljujte. Če ste branje z otroki do sedaj zanemarjali, pohitite v knjižnico ali knjigarno, saj vam bodo otroci kasneje zagotovo hvaležni.
Zdenka Štruc