Značilnosti ljubezenskega (partnerskega) življenja samouresničenih oseb
V čem se intimno partnersko (ljubezensko, spolno, družinsko) življenje samouresničenih oseb razlikuje od povprečnega (neozaveščenega) človeka? Humanistični psiholog Abraham Maslow v svoji knjigi Motivacija in osebnost (po kateri je nastal ta članek) ugotavlja ključne značilnosti intimnih razmerij, ki se vzpostavljajo med samouresničenimi osebami. Nekaj izstopajočih dejstev: odprta (pretočna) ljubezen brez obrambnih mehanizmov, sprejemanje in spoštovanje partnerjeve individualnosti, v partnerstvu živeti sebe (biti sam in hkrati pripadati partnerju) … Mogoče so samoresničeni lahko vzorčni primer, kakšne so psihološko zdrave partnerske skupnosti in družine.
Uvod
Članek je nadaljevanje dveh zapisov o samouresničenih osebnostih, ki sta bila v našem glasilu že objavljena (Psihološko zdravje in samouresničena osebnost in Značajske lastnosti samouresničenih osebnosti). Gre za povzetek ugotovitev ameriškega psihologa, utemeljitelja humanistične psihologije, Abrahama Maslowa (1908–1970), ki so objavljene v njegovi knjigi Motivacija in osebnost (1970), nanašajo pa se na analizo partnerskih (intimnih ljubezenskih) odnosov med dvema odraslima osebama. Čeprav živimo danes v zelo drugačnih razmerah, kot so živeli analiziranci, s katerimi se je raziskovalno ukvarjal Maslow, pa so se nekatere njegove ugotovitve izkazale za univerzalne resnice, saj tudi današnji psihologi, ki se ukvarjajo s partnerskimi razmerji in družinsko dinamiko glede uspešnih intimnih zvez in zdravih partnerstev prihajajo do podobnih ugotovitev. Mogoče so samouresničeni lahko vzročni primer, kakšne so psihološko zdrave partnerske skupnosti.
Splošne značilnosti človeka, ki je dosegel visoko stopnjo osebnostne (in/ali duhovne) samouresničenosti, se razodevajo namreč tudi skozi njegovo intimno (ljubezensko, spolno) življenje, najočitneje seveda takrat, ko je tudi njihov partner samouresničena oseba. Abraham Maslow samouresničeno ljubezen imenuje B-ljubezen (ljubezen do drugega kot živega Bitja). V takšnem odnosu se oseba lahko prosto predaja partnerju, brez omejitev in pogojevanj, brez skrite preračunljivosti in dvoličnosti.
Najvidnejše partnerske značilnosti
Odprta (pretočna) ljubezen brez obrambnih mehanizmov. Razmerja samouresničenih partnerjev niso utemeljena na klasičnih nasprotjih med spoloma niti ne na klasični spolni delitvi vlog in dela, saj partnerja v vsem lahko enakopravno sodelujeta. Drug ob drugem se počutita varno, vzajemno občutita sprejetost in razumljenost. (Drugo osebo lahko zares ljubimo, če nas ta v ničemer ne ogroža, od nas ničesar ne pričakuje). S trajanjem zveze prihaja med partnerjema do vse večje pristnosti, odprtosti, poštenosti, do polnega izražanja lastne osebnosti. Partnerja sta lahko to, kar sta po svojem značaju; ni se jima treba truditi biti boljša, se drug pred drugim pretvarjati ali kaj prikrivati. Tudi seksualna intimnost in spolni užitek se s trajanjem zveze povečujeta, saj se bolje poznata in si globlje zaupata. V partnerstvu samouresničenih oseb se spontano udejanja načelo »bolj kot ga poznam, bolj ga ljubim«,ki je nasprotno običajnemu razmerju, kjer prevladuje načelo »bolj ko ga poznam, manj ga ljubim«. Ker je doživljanje povprečnega človeka v glavnem površinsko, se vsega hitro naveliča, zato stalno hlepi za novostmi, s čimer je povezana tudi potreba po novem partnerju in sveži seksualni vznemirjenosti, kar pogosto pripelje do varanja ali konca zveze.
Ljubiti in biti ljubljen; svobodno uživati v spolnosti. Samouresničeni zmorejo ljubiti »tukaj in zdaj«, ne čakajo na ljubezen, ki se bo »zgodila nekoč v prihodnosti«. Enako velja za spolnost. Znajo se predajati spolni ljubezni, ljubiti in biti ljubljeni. In tako kot sproščeno uživajo v hrani, uživajo tudi v seksu, čeprav jim niti eno niti drugo ne predstavlja najpomembnejše stvari v življenju. Partnerju so zvesti, niso nagnjeni k varanju. Praviloma imajo zelo malo zunajzakonskih spolnih avantur, čeprav odkrito priznavajo, da jih tudi druge osebe spolno privlačijo. (Lažje in bolj odkrito kot lahko spolne dražljaje iz okolja sprejemamo, manj je potrebe po varanju!) Tako ženske kot moški izžarevajo zdravo spolno samozavest. Spolnost in ljubezen doživljajo kot nekaj enostavnega, zabavnega, veselega, kot nekaj, kar spominja na otroško igro. Spolne odnose imajo zaradi globine intimne povezanosti s partnerjem; če te ne občutijo, se spolnosti raje odrečejo. Čeprav imajo spolnost zelo radi in v njej iskreno uživajo, pa ne postanejo zafrustrirani, če spolnega življenja nimajo, kar jih precej razlikuje od običajnih ljudi, ki jih lahko umanjkanje spolnosti močno prizadene. Orgazem doživljajo kot vrhunsko ali ekstatično (mejno) izkustvo, kar širi meje njihovega ega in jim omogoča osebnostno rast.
Skrb in odgovornost za partnerja. Samouresničeni partnerjeve potrebe (in težave) doživljajo kot svoje; zmožni so prevzeti odgovornost za drugega (npr.: bolezen partnerja je problem obeh). Maslow trdi, da je partnerska ljubezen, kjer spontano prihaja do združevanja potreb, ena od najpopolnejših oblik preseganja lastnega ega.
Spoštovanje in sprejemanje partnerjeve individualnosti. Pri samouresničenih v ljubezenskem odnosu ne prihaja do medsebojnega stapljanja, ampak do spontanega potrjevanja drug drugega (v psihološko zdravem razmerju človek obdrži svoj ego navkljub močni povezanosti s partnerjem). Spoštovati drugega pomeni priznati mu samostojnost in neodvisnost. Samouresničeni so se zmožni iskreno veseliti partnerjevih uspehov. Partnerju priznavajo pravico do lastne poti, ne izkoriščajo (zlorabljajo) ga za svoje interese, ne nadzirajo njegovih želja in ga ne dušijo. Samoresničeni imajo dobre, na spoštovanju temelječe odnose tudi z otroki, tako s svojimi kot s tujimi.
V partnerstvu živeti sebe: biti sam svoj in hkrati pripadati partnerju. Samouresničeni uspejo preseči nasprotje med težnjo po samosti (samostojnosti, neodvisnosti) in težnjo po pripadnosti, povezanosti, česar povprečni človek ne zmore (pri njem sta ti dve težnji v stalnem konfliktu in večkrat vzrok osebnostnih motenj). V običajnem smislu samouresničeni niso potrebni drug drugemu kot partnerji (ne rabijo konvencionalnih partnerstev). V razmerju so lahko zelo globoko povezani, toda če pride do ločitve, to zmorejo prenesti brez večjih čustvenih zlomov. Ne oklepajo se krčevito drug drugega (nimajo narave odvisnikov). Samouresničeni zmorejo v partnerstvu živeti sami sebe! (Ego najlažje presežemo, ko imamo močno identiteto, in samouresničeni jo imajo.)
Če imaš ljubezen v sebi, je ne iščeš v drugem. Samouresničeni doživljajo ljubezen kot neke vrste »mejno ali mistično stanje«. V tem se mešajo občutki občudovanja partnerja, strahospoštovanja, navdušenja … Občudovanje je stanje, v katerem od drugega ne pričakujemo ničesar, samo gledamo ga in se otroško čudimo. Samouresničeni v sebi ne čutijo primanjkljaja (manka) ljubezni, ki ga, nasprotno, povprečni ljudje stalno prepoznavajo in zato ljubezen kar naprej iščejo (hočejo dobiti) v partnerski zvezi. Ker samouresničeni ljubezen že imajo v sebi, se nikomur ne vsiljujejo niti se posebej ne trudijo, da bi partnerja pritegnili, osvojili, mu ugajali, kar vse po navadi počne običajni človek.
Prepoznati psihološko zdravega partnerja. Pravilno ocenjevanje realnosti se kaže tudi pri izboru partnerjev in prijateljev. Telesne pomanjkljivosti, socialne, intelektualne in druge šibkosti so samouresničenim pri potencialnem partnerju manj pomembne kot značajske lastnosti, npr. dobrota, poštenost, plemenitost. Samouresničenim je pomemben človekov karakter, ne pa telesni videz ali družbeni status, saj jih drugačnost in zunanje razlike ne motijo. Podobni se združujejo (poročajo) s podobnimi, kar je seveda mogoče samo v družbah oziroma psihosocialnih okoliščinah, ki dopuščajo svobodno izbiro partnerja.
(Odlomek iz knjige Vilija Ravnjaka: ZEN CVETOČIH ČEŠENJ, Značajski profil samouresničene osebnosti, str. 175–177, Založba Pivec, Maribor, 2017.)