Iz predgovora h knjigi
Predstavljamo kratek vsebinski povzetek knjige Prebujanje v svetlobo (Sodobna interpretacija egipčanske Knjige mrtvih: smrt in preroditev), s katerim je povezan tudi video posnetek (v prilogi) prve javne predstavitve knjige v Mariboru, 7. maja 2026. Knjigo (na več kot 400 straneh) sestavlja pet vsebinskih sklopov: prvi zajema splošni oris egipčanskega razumevanja smrti in postopkov, ki se nanašajo na pokojnikovo pot skozi onostranstvo, drugi del je psihoalkimistična analiza dveh staroegipčanskih papirusov (Anijeve in Sesostrisove Knjige mrtvih), tretji del vsebuje primerjavo egipčanske in tibetanske knjige mrtvih, četrti del se ukvarja s posameznimi malo znanimi temami iz egipčanske religije in civilizacije, peti del pa vsebuje poetično mistično gledališko besedilo, ki je nastalo na osnovi Anijevega papirusa.
Uvod: Več kot tri desetletja trajajoča zgodba
Minilo je več kot tri desetletja, odkar sem se začel ukvarjati z raziskovanjem egipčanske mistike in s poskusom, kako izročilo egipčanske Knjige mrtvih prenesti v umetniško (gledališko) obliko. Seveda tega nisem počel ves čas, ampak občasno; nazadnje me je ta želja znova obšla leta 2024. Posledica tega je druga izdaja knjige Prebujanje v svetlobo.
Čeprav se na prvi pogled morda ne zdi, ampak to je knjiga, ki najbolj neposredno združuje glavni področji mojega življenjskega dela: gledališče in duhovnost. Je pa med prvo in drugo izdajo Prebujanja v svetlobo velika razlika. Če je bila prva izdaja leta 2002 predvsem posledica mojega ukvarjanja z obredno-mitološkim gledališčem v drugi polovici devetdesetih let 20. stoletja in je bila neke vrste razširjeni gledališki list načrtovane, a ne izvedene uprizoritve Egipčanski misterij v SNG Maribor leta 2002, je knjiga z drugo izdajo leta 2026 prerasla v samostojno antropološko esejistično študijo o egipčanski mistiki in magiji ter Knjigi mrtvih, gledališki del pa je postal njen umetniški dodatek.
Eden glavnih razlogov, zakaj sem leta 2002 sploh izdal takšno knjigo, je bil v tem, da se mi je v času študija egipčanskih virov, ki sem jih potreboval za pisanje dramskega teksta Egipčanski misterij, nabralo veliko različnega zgodovinskega in ezoteričnega gradiva pa tudi mojih osebnih spoznanj, zato se mi je zdelo potrebno, da jih podelim z drugimi.
Svoje znanje sem vedno rad delil z vsemi, ki so jih ali bi jih lahko zanimale podobne stvari kot mene.
Vsekakor je dr
uga izdaja Prebujanja v svetlobo tako vsebinsko kot idejno precej drugačna kot prva, saj so se moji pogledi na obravnavane teme v marsičem spremenili, izostrili in poglobili, nabralo pa se je tudi veliko novih odkritij in interpretacij na različnih področjih egiptologije, tako znanstvenih kot ezoteričnih. Skladno s tem sem spremenil tudi podnaslov knjige. Prvotni splošni podnaslov Egipčanska knjiga mrtvih sem preoblikoval v bolj osredotočenega: Sodobna interpretacija egipčanske Knjige mrtvih: smrt in preroditev, kar je tudi najbolj jedrnat povzetek knjige.
Vsebina druge izdaje je strukturirana drugače, mislim, da preglednejše. Razdeljena je na pet delov, od katerih ima vsak več poglavij. Skoraj vsa poglavja iz prve izdaje so jezikovno predelana in dopolnjena ter razširjena z dodatnimi besedili. Nekaj poglavij je povsem novih. Dodanih je veliko opomb, ki so pravzaprav odvodi oziroma preusmeritve k drugim, sorodnim tematskim področjem. Ob koncu knjige je posebna slikovna priloga, ki dodatno pojasnjuje vsebino in sporočila knjige. Prerisane črno-bele ilustracije ključnih prizorov iz Anijevega in Sesostrisovega papirusa so enake v obeh izdajah, s tem da so v drugi izdaji razvrščene nekoliko drugače; glavnina jih je umeščena v drugi del knjige, kjer se nahaja analiza papirusov.
O poobjavi predgovora iz prve izdaje Umetnost prihajanja in odhajanja sem bil v dilemi; mislil sem ga že izpustiti, saj je z vsebino knjige bolj malo povezan, a sem se odločil, da ostane tudi v drugi izdaji (uvrstil sem ga na konec knjige), navsezadnje je dokument mojega takratnega čustvenega in miselnega življenja, obdobja, v katerem je Prebujanje v svetlobo nastajalo.
Okvirna vsebina petih delov knjige je naslednja. Predstavljam jo v skrčenem povzetku.
Prvi del
Prvi del se začne s splošnim orisom »iskanja izgubljenega duhovnega Egipta« in »egipčanske iniciacije«, ki sem jo na svojevrsten način doživljal sam, pa tudi nekateri drugi raziskovalci starega Egipta. Sledi obsežno poglavje o mitološkem in zgodovinskem kontekstu egipčanske Knjige mrtvih, o tem, kako je nastala, skozi kakšne razvojne faze je šla (od piramidnih tekstov in tekstov sarkofagov do oblike papirusnih zvitkov) in kakšne idejne ter vsebinske spremembe je doživljala. Predstavljene so temeljne egipčanske verske ideje, predvsem ideja o posmrtni preroditvi ter nadaljevanju zemeljskega življenja po smrti, seveda v duhovni obliki. Knjiga mrtvih, ki je v osnovi magijski tekst, je po eni strani prikazana kot vodič umrlega skozi onostranstvo, po drugi strani pa kot model mističnih iniciacijskih obredov, ki so namenjeni živim. Njena predstavitev temelji tako na razlagah tradicionalne egiptologije, predvsem angleškega egiptologa Wallisa Budgea, kot na sodobnih raziskavah in spoznanjih. Sledi primerjava z drugimi egipčanskimi verskimi knjigami, ki se ukvarjajo z mitologijo onostranstva. Posebej sta predstavljena mita o Ozirisu in Raju, ki tvorita idejno osnovo Knjige mrtvih in posmrtnih obredov. Dodano je novo poglavje, ki se ukvarja z magijsko rekonstrukcijo pokojnikovega telesa in uma (od balzamiranja do obreda odpiranja ust in oči), ob čemer je razložena staroegipčanska psihoenergijska razčlenitev človeka na devet sestavnih delov. Naslednje poglavje govori o delno znanstvenih, delno ezoteričnih predpostavkah, ki se nanašajo na povezavo egipčanske mitologije, arhitekture in nebesnih teles (Sirius in Orion) in na Keopsovo piramido kot duhovno iniciacijski tempelj. Sledi obsežno poglavje o egipčanski mistiki, ki temelji na znanstvenem in ezoteričnem izročilu francoskega egiptologa Schwaller de Lubitza in njegove srbske učenke Ljubinke Radovanović. Osnovno izhodišče je, da sta življenje in smrt celota; smrt je predstavljena kot prehodno stanje, kjer se pokojnik v onostranstvu ali iniciant med mističnim obredom na zemlji sooči z različnimi psihičnimi krizami, preden pride do razsvetljenja oziroma do posmrtne preroditve, ko v duhovni obliki znova oživi. Prvi del knjige se zaključi s poglavjem, ki podaja teoretično razlago sredstev in metod duhovne alkimije ter praktične magije, opirajoč se v glavnem na globinsko psihoanalitično tradicijo Carla Gustava Junga.
Drugi del
Drugi del je v celoti posvečen Anijevemu in Sesostrisovemu papirusu Knjige mrtvih, kjer so predstavljene njune ključne mitološke vsebine in mistična sporočila ter psihoalkimistične in magijske metode, na katerih temeljita. V uvodnem poglavju je najprej razložena teorija o univerzalni spiritualni kundalini energiji in o čakrah, predstavljena je povezava mističnih izkušenj šamanov z onostranskimi doživetji in vizijami, opisanimi v Knjigi mrtvih, razmišljanja o vplivu bližine smrti na človekovo duhovno prebuditev, razložen je moj pristop k interpretaciji papirusov … Sledita dve najobsežnejši poglavji, ki se podrobno ukvarjata z analizo obeh papirusov oziroma s poskusom rekonstrukcije njunih iniciacijskih modelov; opremljeni sta s prerisanimi ilustracijami (vinjetami) iz papirusov, ki jih je leta 2002 ustvaril moj prijatelj Tomaž Standeker.
Tretji del
Tretji del knjige je namenjen primerjavi egipčanske in tibetanske Knjige mrtvih. V začetnem poglavju je podrobno predstavljen reinkarnacijski model posmrtne preroditve, kakršen je značilen za azijsko (hinduistično in budistično) miselnost. Gre za prikaz podobnosti in razlik med egipčanskim in tibetanskim konceptom preroditve (pri Egipčanih je ta samo duhovna, pri Tibetancih pa duhovna in telesna). Razložen je sodobni zahodni evolucijski pogled na reinkarnacijo, teorija spomina kot univerzalnega informacijskega polja, ki je osnova za reinkarniranje, nekatera spoznanja iz reinkarnacijske regresije, predstavljene so obsmrtne izkušnje in današnje znanstveno (medicinsko) razumevanje smrti. Sledi obsežno poglavje, v katerem so podani zgodovinski in idejni kontekst ter sodobno tolmačenje tibetanske Knjige mrtvih (Bardo Thodol), ki temeljijo na interpretaciji tibetanskega lame Sogjala Rinpočeja. V zadnjem poglavju je predstavljena kitajska daoistično-budistična metoda zlati cvet, ki se ukvarja z ustvarjanjem človekovega duhovnega (nesmrtnega) telesa.
Četrti del
Vsebina četrtega dela je v celoti dodatek k drugi izdaji, v njej so opombe in komentarji, ki sem jih napisal na osnovi miselnih spodbud iz novih virov in strokovne literature. V prvi vrsti gre za knjigi dveh sodobnih egiptologov, angleškega zgodovinarja Johna Romerja Zgodovino starega Egipta in nemškega sociologa religije ter egiptologa Jana Assmanna Duh starega Egipta, poleg njiju pa sem se navezoval tudi na druge avtorje. Prvo poglavje se ukvarja z vprašanjem, v kolikšni meri je raba halucinogenih substanc (enteogenov) vplivala na pojav Knjige mrtvih. Drugo poglavje govori o obredih krvnega žrtvovanja ljudi pri pogrebih vladarjev, ki so ga Egipčani izvajali v preddidnastičnem in zgodnjedinastičnem obdobju. Tretje poglavje nas sooča s problematiko današnjega tolmačenja piramidnih tekstov Knjige mrtvih. Sledi obsežno poglavje, ki se ukvarja z egipčansko etiko, s pojmom maat, to je s kozmično in zemeljsko harmonijo ter idejo povezovalne pravičnosti, in z egipčanskim razumevanjem božanstev ter njihovim vplivom na človeški svet. Zadnje poglavje govori o tem, kako stari Egipčani gledališča v današnjem smislu niso poznali; posamezni gledališki elementi njihove civilizacije so bili vsi v službi verskega bogoslužja.
Peti del
Peti del knjige vsebuje dramski tekst Egipčanski misterij, ki je napisan po motivih in citatih egipčanske Knjige mrtvih, predvsem Anijevega papirusa in papirusa Pogovor utrujenega človeka s svojo dušo. Druga verzija Egipčanskega misterija se od prve izdaje precej razlikuje, saj ima drugačno scenaristično in idejno zasnovo. Spremljamo mistično zgodbo pokojnega egipčanskega pisarja Anija, katerega duša potuje skozi posmrtni svet, hkrati pa spremljamo tudi njegovo realistično spominjanje in razmišljanje o minulem življenju ter nenadni nasilni smrti. Gre za domišljijsko poetično sanjsko igro, kjer se prepletajo mitologija, mistika in sodobna duhovna filozofija.
Tako prva kot druga izdaja knjige Prebujanje v svetlobo sta sestavljeni iz različnih tematskih okvirov, večkrat nasprotujočih si trditev in razlag staroegipčanskega duhovnega sveta, ki je tudi sam po sebi poln kontradikcij in paradoksov.
To vsebinsko in idejno heterogenost sem namenoma postavil za osnovo knjige, saj se duhovnosti starega Egipta, pa tudi njegove zgodovine nasploh, ne da enoznačno opredeliti, v bistvu egipčanske civilizacije v celoti sploh ne moremo razumeti.
Ločijo nas prevelike mišljenjske in civilizacijske razdalje. Stare Egipčane lahko razumemo samo delno in približno, navkljub veliki množici arheoloških in pisnih virov, ki so nam jih zapustili, in več kot dve stoletji trajajoči evropski intelektualni tradiciji njihovega raziskovanja in tolmačenja.
Odlomek iz predgovora Vilija Ravnjaka h knjigi Prebujanje v svetlobo, str. 13–15, Založba Pivec, Maribor 2026
Knjigo Prebujanje v svetlobo je mogoče kupiti v večjih knjigarnah po Sloveniji in prek spleta pri Založbi Pivec v Mariboru.
Video posnetek prve javne predstavitve knjige Prebujanje v svetlobo v Vetrinjskem dvoru v Mariboru, v četrtek, 7. maja 2026; organizatorja prireditve sta bila: Založba Pivec Maribor in Društvo Vagant Maribor. Pogovor z Vilijem Ravnjakom je vodila Nataša Jenuš.