Članek V. Ravnjaka govori o tem, v kaj vse se lahko dolgotrajno ukvarjanje z duhovnostjo razvije, kako vpliva na človekovo vsakdanje življenje in na njegovo osebnost. Odgovori bodo najbrž še posebej zanimivi za tiste, ki so na duhovni poti deset ali več let, ali pa za čiste začetnike, ki imajo glede duhovnosti še velika (romantično naivna) pričakovanja. Dolgotrajno ukvarjanje z današnjo (novodobno) duhovnostjo v takšni ali drugačni obliki se pri ljudeh manifestira na štiri tipične načine. V prvi in drugi skupini so tisti, ki novodobno duhovnost po nekaj letih z velikim odporom zavrnejo in se z njo prenehajo ukvarjati ali pa se zatečejo v tradicionalne religije in sodobne totalitarne sekte. V tretji skupini, ki je najštevilnejša, so tisti, ki z duhovnostjo postanejo zasvojeni (čeprav nimajo od nje nobene posebne koristi, še vedno želijo preizkusiti vse, kar se na »duhovni tržnici« pojavi novega). V četrti skupini, ki je najmanjša, pa so tisti, ki so do dosegli samouresničenje, torej so duhovnost prerasli, čeprav se z njo lahko še vedno ukvarjajo.
Članek terapevtke reinkarnacijske regresije Mirthe Vesne Božič nas popelje v nemirne trenutke velikih življenjskih dilem, ko iščemo odgovore, kako se odločiti za neko spremembo oziroma, kakšno nadaljnjo pot v življenju izbrati. Gre za iskanje nezmotljivega notranjega občutka, ko vemo, da je nekaj prav, in začutimo, da je napočil trenutek za spremembo. Mirtha nam pri tem razkriva, kako je po večletnem iskanju našla svoje duhovno poslanstvo v vodenju regresij in pomoči ljudem, da lažje izberejo svoje prave življenjske cilje, čeprav, kot na osnovi življenjskih izkušenj ugotavlja, ne obstajajo dobre in slabe poti. Vsaka pot nosi v sebi tako dobre kot slabe plati.
Naša sodelavka Janina Curk, profesorica psihologije, je v februarju 2025 v časopisu Večer objavila odmeven članek pod naslovom Depresivnost in anksioznost na zalogo, v katerem govori o odgovornosti medijev (enako pa velja za družbena omrežja) pri oblikovanju našega pogleda na svet. Govori o tem, zakaj človeka bolj pritegnejo negativne kot pozitivne novice, in zakaj mediji to na veliko izkoriščajo (zlorabljajo). Pri tem citira C. G. Junga, ki pravi, da »tisto, na kar se osredotočamo, postane naša resničnost«. Novinarji sicer morajo sporočati resnico, ne glede na to kakšna je, vendar morajo hkrati graditi tudi boljšo družbo. Negativno poročanje je oblika psihološkega nasilja nad ljudmi. V zaključnem delu članka izpostavlja etično odgovornost medijev in moč optimizma, poda pa tudi nekaj predlogov, kako spremeniti medijsko ustvarjanje negativne podobe sveta.
Predstavljamo dve navdihujoči in poučni knjigi, ki ju je napisala Tara Brach, ameriška psihoterapevtka in učiteljica budistične meditacije – Radikalno sprejemanje in Radikalno sočutje. Izhajajoča iz meditacijske prakse vipassane (čuječnosti) je Tara Brach izoblikovala učinkovito psihološko tehniko, ki jo lahko uporabimo v kateri koli življenjski situaciji. Tehnika, ki se v angleščini imenuje RAIN, temelji na štirih načelih: prepoznaj, kaj se dogaja v tebi, dopusti temu, da je takšno, kakršno je, razišči, kakšna je ta izkušnja in od kod izvira, neguj in objemi s sočutjem, karkoli si odkril/a, imej se rad/a. Tehnika RAIN nam omogoča, da se soočimo z bolečinami, strahovi in negotovostmi in se zaradi njih nehamo obsojati. Knjigi sta medsebojno povezani in se dopolnjujeta. Objavljamo spremni besedi, ki ju je napisala prevajalka knjig, Janina Curk, sicer profesorica psihologije na Drugi gimnaziji v Mariboru.
Predstavitev tibetanske psihoenergijske metode tonglen za transformacijo bolečine in razvoj sočutja, ki temelji na enostavnem principu sprejemanja (vdih) in dajanja (izdih). Preobrazba neke energijske lastnosti (negativnosti v pozitivno ali nevtralno) poteka prek srčne čakre. Metodo lahko uporabljamo za delo na sebi ali na drugem. S tonglenom, ki ga lahko uporabljamo kjerkoli in kadarkoli, krepimo svojo sočutnost in zmanjšujemo lastno sebičnost.
Članek prinaša kratek pregled različnih izobraževalnih in meditacijskih dejavnosti, ki so potekale ali še potekajo v šolskem letu 2024/2025 pod okriljem Duhovne šole Vilija Ravnjaka. Seznani nas z vpisom sedme generacije učenk in učencev, s seminarjem zena za začetnike, z ritriti na Pohorju … Posebej so predstavljene meditacijske dejavnosti, ki jih v svojih okoljih organizirajo učenke Duhovne šole: Polonca Korez, Katja Kurbus, Zdenka Štruc, Bojana Vehovec, Mateja Hauser in Marjanca Ferkov Omahen. Predstavljen je novi Zavod Vilija Ravnjaka za meditacijo in kreativnost v Mariboru, ki je bil ustanovljen novembra 2024. Članek tudi opozori, da leta 2025 obeležujemo petnajstletnico od začetka javnih skupinskih meditacij v Mariboru (oktober 2010).
Poklicna pot Vilija Ravnjaka je povezana z gledališčem. Kot diplomirani dramaturg se je leta 1983 prvič zaposlil v Slovenskem narodnem gledališču v Mariboru, ki mu je z dvema vmesnima prekinitvama, ostal zvest do upokojitve konec leta 2024. V pričujočem zapisu povzema svojo umetniško pot, izkušnje in spoznanja. Govori o povezavi gledališča in duhovne poti, na kateri se je naključno znašel leta 1987 in na njej ostal neprekinjeno vse do danes. Govori tudi o tem, zakaj nikoli ni zapustil stalne službe v gledališču in se začel z duhovnostjo ukvarjati profesionalno, zakaj sta ti dve dejavnosti morali ostati vzporedni in notranje povezani.
V članku Katje Kurbus se boste lahko seznanili s kašmirsko pesnico in mistično mojstrico Lallo iz 14. stoletja. Lani je v slovenščini izšla knjiga njenih pesmi in izrekov (Nora od Ljubezni). Lalla je živela zelo neobičajno življenje (ločila se je od moža in družine ter postala potujoča asketinja). Bila je odrinjena na rob družbe, izven vseh verskih institucij. Ljudje so jo imeli za noro, le redki so v njej videli realizirano mojstrico (razsvetljeno osebo) in jo tudi vzeli za svojo vodnico. Njena poezija in duhovni izreki so se z ustnim izročilom prenašali skozi čas, šele v začetku 20. stoletja so bili prvič zapisani. Lalla pripada tradiciji kašmirskega (tantričnega) šivaizma, v katerega središču je bog Šiva, ki predstavlja najvišjo zavest ali praznino. Katja primerja Lallin pristop k najvišji resničnosti z budistično Srčno sutro, katere temelj je prav tako praznina. Gre za dve različni poti (osebno in neosebno) do iste resnice. Lallina iskrenost in neposrednost je duhovne iskalce od nekdaj navdihovala ter opogumljala. Najbrž bo tudi vas.
Chogyam Trungpa (1939–1987) je bil poleg Oshoja in Krišnamurtija najvplivnejši duhovni učitelj druge polovice 20. stoletja na Zahodu. Prav tako je bil prvi tibetanski učitelj, ki je Zahodnjakom predstavil vadžrajana budizem. Ker pa je hitro ugotovil, da je tradicionalna vadžrajana metoda za modernega zahodnega človeka nerazumljiva in brez pravega učinka, je način učenja povsem spremenil, kakor je spremenil način svojega življenja (prenehal je biti menih). Govoril je o direktni poti k razsvetljenju in pri tem uporabljal nekonvencionalne, včasih moralno vprašljive metode mistične poti »nore modrosti«. Ljudi je med drugim učil, da, če hočejo doseči razsvetljenje, se morajo osvoboditi »duhovnega materializma«. Članek je napisal naš meditant Samo Bohak, da bi z njim spodbudil zanimanje za tega zares posebnega in edinstvenega duhovnega učitelja, kajti njegovi nauki so še vedno zelo aktualni.
V članku Zdenke Štruc, naše meditantke, sicer upokojene knjižničarke, se lahko seznanite, katere knjige v slovenščini za otroke o meditaciji in duhovni modrosti so trenutno najbolj aktualne. Informacije bodo še posebej dobrodošle za mlade starše, ki se sami ukvarjajo z meditacijo, pa bi želeli o njej na dostopen način (prek knjige) spregovoriti s svojim otrokom. Poleg tega članek prinaša številna dejstva o koristnosti branja knjig tako pri odraslih kot pri otrocih. Posebej izpostavi dobrodejnost skupnega branja otrok in staršev. Branje nasploh pomaga k pomlajevanju možganov, uspešnosti v življenju, dobremu počutju, mirnemu spancu, boljšemu razumevanju ljudi in sebe …