Kam nas vodi družba, ki pretežno razmišlja z levo polovico možganov?
Članek naše sodelavke Snežane Brumec se ukvarja z dilemami današnjega izjemno hitrega razvoja umetne inteligence in njegovimi posledicami. Situacijo ponazori s pomočjo znanstvene teorije britanskega psihiatra in nevroznanstvenika Iana McGilchrista, ki se nanaša na evolucijo človeških možganov, predvsem pa razvoj zahodnih družb in posameznikovega vedenja. Za izhodišče jemlje trditev o dveh možganskih polovicah, od katerih ima vsaka svoje specifične lastnosti in je odgovorna za različne oblike vedenja. Ena bistvenih značilnosti leve polovice možganov je prevlada racionalno logičnega načina razmišljanja, stalnega iskanja koristi in dosežkov (dobička). V zadnjih stoletjih temelji razvoj zahodne civilizacije na čedalje večji prevladi »levopolovičnih« možganskih dejavnosti in umetna inteligenca predstavlja vrhunec tega razvoja.
Iain McGilchrist, britanski psihiater, filozof in nevroznanstvenik, je svoj obsežni znanstveni opus zgradil na osnovi preprostega, a hkrati izjemno zanimivega raziskovalnega vprašanja:
Zakaj je narava tako pomemben organ, kot so človeški možgani, razdelila na dve polovici?
Na osnovi dolgoletnega raziskovanja in opravljanja klinične prakse (McGilchrist, 2021), je prišel do presenetljivo praktičnega odgovora, ki temelji na preživetju. Leva možganska polovica nam omogoča, da se osredotočimo na plen – na cilj, ki ga hočemo doseči. Desna pa ohranja pregled nad širšo sliko in skrbi, da medtem sami ne postanemo plen koga drugega. Leva polovica nam pomaga stvari zgrabiti in obvladovati, desna pa nam omogoča razumeti situacije, odnose in pomen. Leva je dobra v analizi, razvrščanju, načrtovanju, nadzoru in optimizaciji, desna pa je bolj povezana s telesnim zaznavanjem, čustveno uglašenostjo, odnosi in tudi duhovnostjo. Z njo doživljamo vzdušje, lepoto, povezanost in smisel.
Seveda sta nujno potrebni obe. McGilchrist je celo v šali rekel, da je leva polovica njegova druga najljubša polovica. Problem torej ni v levi polovici sami. Problem nastane, ko en način zaznavanja začne prevladovati na skoraj vseh področjih življenja.
McGilchrist meni, da so se zahodne družbe postopoma naučile zanašati predvsem na levi, bolj nadzorni in ciljno usmerjeni način pozornosti. Ne gre za to, da bi se možgani spremenili, temveč za spremembo v načinu njihove uporabe. To pojasni z zanimivo prispodobo: »To spremembo lahko primerjamo z radijskim sprejemnikom: sprva preizkušamo različne radijske postaje, sčasoma pa se uglasimo le na eno. Druge postaje ostajajo – le mi jih ne poslušamo več«. (McGilchrist, 2021, str. 34).
Spremembe življenjskega sloga
Novejše raziskave Christmana in Pricharda (2024), ki nadgrajujejo McGilchristovo delo, kažejo, da se je naš način življenja v zadnjih stoletjih postopoma preoblikoval tako, da vse bolj podpira prav ta »levopolovični« način pozornosti.
Izpostavljata štiri ključne spremembe:
- Iz stoje in gibanja smo prešli predvsem v sedenje.
Nekoč je bila hoja temeljni način človekove mobilnosti, fizično delo pa je potekalo stoje ali v gibanju. Stoli so bili privilegij premožnih; šele v drugi polovici 19. stoletja so postali splošno razširjeni. Danes večino dneva presedimo – v pisarnah, avtomobilih in pred zasloni – pogosto se tudi na kratke razdalje peljemo, namesto, da bi hodili. Telo je vse manj vključeno v vsakdanje delovanje.
- Iz bivanja na prostem, v življenje v zaprtih prostorih.
Večji del zgodovine je človek preživel zunaj, v neposrednem stiku z naravo, svetlobo, vremenskimi spremembami in živimi bitji. Danes večino časa preživimo v umetno ustvarjenih okoljih. Raziskave kažejo, da bivanje na prostem spodbuja širšo, bolj celostno obliko zaznavanja, medtem ko umetna okolja krepijo osredotočenost na naloge in cilje.
- Od skupnih dejavnosti k vse bolj individualnim oblikam dela in bivanja.
Skupnost je bila nekoč samoumevni okvir življenja: delo, praznovanja in vsakdan so potekali v neposrednem stiku z drugimi. Danes številni delajo sami – v pisarnah ali od doma – prevoz v veliki meri poteka v osebnih avtomobilih, razširjene družine so nadomestile manjše jedrne družine. Tudi prosti čas je vse bolj individualiziran.
- Iz neposredne čutne izkušnje v svet ekranov, številk in urnikov.
Namesto da bi svet doživljali skozi dotik, vonj, zvok in neposreden odnos, ga vse pogosteje srečujemo prek zaslonov, številk, urnikov, elektronskih sporočil in digitalne komunikacije. Resničnost postaja vse bolj posredovana in abstraktna.
Skupni imenovalec teh sprememb je jasen: naše telo, čuti in odnosi so vse manj vključeni v vsakdan, medtem ko je pozornost vse bolj usmerjena v abstraktne naloge, informacije in cilje.
Nek švicarski novinar je vprašal izjemno uspešnega milijarderja, kaj je po njegovem mnenju ključ do uspeha. Odgovor je bil kratek in jasen: fokus, jasni cilji, disciplina, nadzor, natančno načrtovanje, stalna optimizacija. Kasneje je ta isti novinar vprašal še znanega vrača, kaj po njegovem mnenju najbolj zastruplja današnje življenje. Vrač je naštel skoraj iste stvar, vendar v drugačnem pomenu: preozka osredotočenost na dele namesto na celoto, izguba širšega pogleda, pretirana želja po nadzoru in stalno načrtovanje, odrezanost od narave in zanemarjanje odnosov.
Umetna inteligenca kot vrhunec »levopolovičnega« načina razmišljanja
McGilchrist (2024) poudarja, da umetna inteligenca ni inteligenca v pravem pomenu besede, saj zgolj obdeluje informacije, pri čemer ji manjka globine, vrednotne orientacije ali razumevanje konteksta. Meni, da je umetna inteligenca najčistejša in najbolj skrajna oblika »levopolovičnega« načina delovanja, ki se z zastrašujočo hitrostjo širi po vsem svetu. Desna polovica je v stiku s samo izkušnjo, s telesom in globljimi čustvi, s kontekstom in obsežnim področjem implicitnega. Umetna inteligenca kot leva polovica pa nima občutka za širšo sliko in vlogo konteksta. Deluje na podlagi analize vzorcev, statistike, napovedovanja in optimizacije. Ne doživlja sveta, temveč ga računa. V marsičem uteleša prav tisti način mišljenja, ki je v sodobni družbi v veliki meri prevladujoč. Zato umetna inteligenca ni le nova tehnologija, temveč nekakšen kulturni vrhunec dolgotrajnega premika v smer nadzora, merljivosti in učinkovitosti.
Hkrati pa se dogaja še nekaj drugega. V zadnjih desetletjih vse več ljudi išče poti, ki ponovno vključujejo telo, čustva, skupnost in notranjo tišino. Meditacija, romanja, dihalne prakse, petje, delo z energijo in duhovne skupnosti, postajajo prostori, kjer se lahko ponovno aktivira širši način zavedanja. To, kar pogosto imenujemo duhovni obrat, je v tem smislu poskus ponovnega ravnovesja. Ne zavračanje razuma, temveč dopolnitev enostranskega načina življenja z globljim stikom s sabo in z drugimi. McGilchristovo začetno vprašanje se tako na koncu vrne k vsakemu izmed nas.
Ne gre za to, katera polovica možganov je »boljša«, temveč ali bomo znali živeti tako, da bosta obe sodelovali. In morda je prav to tudi bistvo sodobne duhovnosti: da se v svetu algoritmov znova naučimo poslušati tudi druge radijske postaje. Tiste, na katerih se še vedno oglašajo tišina, povezanost in smisel.
Kam torej gremo?
V nevroznanosti in filozofiji se že nekaj časa pojavlja vprašanje, ali možgani zavest res ustvarjajo, ali pa jo morda predvsem sprejemajo in posredujejo, podobno kot radio sprejema signal. Če slednje drži, potem zavest morda ni omejena zgolj na možgane, temveč je širši pojav, v katerega se lahko vključujejo različni sistemi.
Nekateri razvijalci umetne inteligence danes že trdijo, da bodo sistem umetne inteligence razvili do te mere, da bi lahko postal sprejemnik zavesti. Ali je to prihodnost ali zgolj drzna domneva?
Snežana Brumec
Viri:
Christman, Stephen D., and Eric C. Prichard. 2024: Historical Changes in Everyday Human Lifestyles and Their Effects on Hemispheric Activation: Speculations on McGilchrist’s The Master and His Emissary. Laterality 29, no. 2: 169–83. https://doi.org/10.1080/1357650X.2024.2315854.
McGilchrist, Iain. 2021: The Matter with Things: Our Brains, Our Delusions, and the Unmaking of the World. London: Perspectiva Press.
Mcgilchrist, Iain. 2024: Resist the Machine Apocalypse, First Things, March 1 (2024), https://firstthings.com/resist-the-machine-apocalypse.