Knjiga Gorazda Vertačnika; uvidi na poti k razsvetljenju
Predstavljamo odlomke knjige Spravi se k sebi (Uvidi na poti k razsvetljenju), ki jo je napisal Gorazd Vertačnik (1979), naš dolgoletni meditant, udeleženec meditacijskih ritritov in učenec Duhovne šole. Knjiga je nastajala v letih 2024 in 2025 kot posledica njegovih notranjih prebojev in spoznanj. Pri Gorazdu je zanimiva že izhodiščna povezava življenjske oz. poklicne poti, ki je zaznamovana s telesno dejavnostjo (je športni učitelj in trener) in zenovsko meditacijsko prakso. Njegovo pisanje je dragocen preplet duhovnih izkušenj in uvidov ter okoliščin vsakdanjega življenja, vse to pa je povezano z izbrani citati duhovnih učiteljev, ki govorijo o istih stvareh. Na določeni ravni (prebujene) zavesti namreč vsi ljudje pridemo do podobnih spoznanj in začnemo o njih govoriti na podoben način. Zato med branjem Gorazdovih zapisov dobimo občutek, da bi jih lahko napisal tudi kdo drug, ki se je dotaknil izvora Biti (budistične »praznine«). Knjiga Spravi se k sebi se bere kot avtorjev osebni duhovni dnevnik oz. kot univerzalni duhovni opomnik. V ozadju osebnih zapiskov o razsvetljenju namreč poteka »razprava« o kompleksni zenbudistični izkustveni filozofiji praznine in takšnosti. Celotno knjigo si lahko preberete v pdf prilogi, ki se nahaja pod objavljenimi odlomki spodaj.
Gorazd Vertačnik
SPRAVI SE K SEBI
Uvidi na poti k razsvetljenju
(Odlomki)
Avtobiografska opomba. Sem Gorazd Vertačnik, rojen 26. septembra 1979 v Mariboru. Po končani ljubljanski Fakulteti za šport, smer Kondicijsko treniranje, sem se pričel ukvarjati z raznimi tehničnimi dejavnostmi, saj v šolstvu v tistem obdobju brez “vez in poznanstev” zame ni bilo mesta. Tako sem z očetom odprl podjetje za montažo solarnih ogrevalnih sistemov in servis oljnih gorilnikov, kar je zelo sezonska dejavnost, zato sem zime še naprej preživljal v Avstriji na snegu kot učitelj smučanja, poleti pa sem poučeval jadranje na deski v Portorožu, v Rovinju in na Pelješcu. Prav tako sem nekaj časa deloval v “gradbeništvu”, kjer smo z vrhunskimi alpinisti opravljali sanacijska dela na višini v Ljubljani. Z drugim podjetjem smo polagali epoksidne in poliuretanske tlake na velikih objektih po Sloveniji … Kratko šestmesečno obdobje sem delal tudi v šoli, kjer sem zgroženo opazoval propad družbe.
Športi, ki so me res zaznamovali so: veslanje, surfanje, jadranje, jadralno padalstvo, smučanje. Z duhovnostjo se ukvarjam deset let, od vpisa v Duhovno šolo Vilija Ravnjaka. Me je pa duhovnost privlačila že, odkar pomnim. Knjiga je nastajala v letih 2024 in 2025.
Opozorilo bralcu! Sledeči zapis jemlji kot opomnik, kot kažipot k resnici. Ni pa to resnica sama. Resnico moraš doživet! Iz vsakega dela tega zapisa, bi lahko napisal celo poglavje, če ne celo knjigo, a to ne bi imelo smisla. Na tisoče knjig je že napisanih in vse se vrtijo, v koncentričnih krogih, okoli nič(a), okoli praznine, okoli polja enosti. Nekatere se vrtijo bližje centru, nekatere so od njega bolj oddaljene. Nekatere pa so prav kaotične in večini ljudi nerazumljive.
Neskončno poti izhaja iz točke nič in neskončno poti te lahko privede nazaj v nič. Nič je praznina. Iz nje izhajajo koncentrični krogi stvarstva. Prav tako pa se vanjo tudi vračajo. Izzvenijo v praznino.
Vse je minljivo. Iz niča si se rodil in v nič se, če ne prej, ob smrti povrneš. »Prah si in v prah se povrneš.« Zato vsi mojstri govorijo: »Umri za časa življenja!« Z drugimi besedami: »Vrni se v praznino, v praznino za časa življenja!« Doživi smrt za časa življenja! Kaj je smrt? Opustitev Jaz-a. Opustitev identitete.
Pot zena je ena izmed poti, ki je dobro uhojena in označena. Namenjena je vračanju v praznino za časa življenja. Je trening, je vadba in hkrati razumevanje (modrost).
Je znanstvena pot, pot za inteligentne ljudi, ki veliko časa preživijo v umu. Ki si želijo razumeti, spoznati sebe in svet. Namenjena je mentalnemu tipu človeka. Človeku, ki ne verjame, če ne doživi. Ker je ta pot znanstvena, vsi, ki ji sledijo, prihajajo do enakih razpotij, dilem in spoznanj. To pomeni, da so, kot pri vsakem uspešnem znanstvenem eksperimentu, rezultati ponovljivi. Pot je uhojena in vodi na vrh gore, le slediti ji je treba.
*
To pišem iz sočutja do tebe.
Vsi mojstri so pisali iz sočutja do tebe.
Da se zbudiš in uvidiš, da že ves čas živiš v nirvani.
Res pa je, da to prav tako pišem iz sočutja do sebe.
Saj jaz sem ti in ti si jaz.
Vse izhaja iz istega polja.
Iz praznine.
Naj preidejo ta spoznanja v kolektivno zavest, zavest planeta, v dobro vseh čutečih bitij.
*
Spravi se k sebi!
Kdo sem jaz in kako dolga je pot do sebe, kamor naj se spravim?
Jaz sem jaz,
ni razdalje.
*
Jaz sem To.
To je To.
Vse je To.
To je praznina.
*
Tako,
zdaj pa lahko umrem,
ali živim,
saj je vseeno.
*
Na najvišji ravni je vse Eno.
Praznina.
*
Strah izvira iz nevednosti.
Ko enkrat veš (kdo ali kaj si), izgubiš strah pred smrtjo, ki je osnova, izvor vseh ostalih strahov.
Rešitev je, da si vedno znova rečeš: »Ja pa kaj?« ali »Ja in?«
In slediš tej poti do konca. Konec pa je po navadi: »Ja in potem bom umrl.«
»Ja in?«
Sledi praznina, prisluhni ji.
Ti si to.
*
Ali resnica išče pot do tebe,
ali ti iščeš pot do resnice,
ali resnica išče pot do sebe?
Kdo (ali kaj) si ti?
Ti si to.
*
Bodi tiho,
samo bodi.
*
A ti lahko pomagam, da mi boš lahko pomagal.
A ti lahko pomagam rešiti se iz vrtinca uma, da mi boš lahko pomagal, ko bo mene odpihnilo vanj.
*
Ni konca, obstaja le proces. Ni konca, obstaja le pot. Če si se dovolj potrudil s procesom, potem vidiš nirvano, kako se neskončno razodeva pred tabo, v vsem. Če zanemariš proces, um spet prevzamejo misli in čustva (identifikacija z njimi) in nirvana izgine.
Razlika je le v dejstvu, da si že prehodil pot in bival v nirvani in, da veš, da je tu pred teboj, le videti je trenutno ne moreš. Ponovno se boš moral potruditi z procesom. Zato je pot cilj. Le ko si na poti, lahko bivaš v nirvani. Ko pot pozornosti (trening, meditacijo, energijske vaje) opustiš oz. zanemariš, ti um ponovno prekrije tančica misli in čustev, ter identifikacija z njimi (moje misli, moja čustva). In ponovno tavaš po iluziji uma, po samsari.
*
Nehaj iskati in boš našel,
a kljub temu nadaljuj z vadbo.
Pot je cilj.
*
Ne razumeš, ker se ne da razumeti.
Resnica se razodene, ko izstopimo iz uma in se dvignemo nad njega.
*
Vsi iščejo TO (mir, veselje, blaženost),
a vsi zapravljajo čas z vsemi možnimi otročarijami, ki jih je neskončno.
Poti, ki je začrtana in uhojena, se poslužujejo le redki.
*
V raju živijo tudi kreteni,
raj je raj,
raj vsem omogoča, da v njem živijo.
*
Če želiš najti nemir, ga je povsod v izobilju.
Če pa želiš najti mir, ga je prav tako povsod v izobilju, le potruditi se moraš malo bolj.
Opusti misli, opazuj opazovalca.
*
Zakaj se tako hitro izgubiš? Ker izgubiš stik z opazovalcem. Ta neprekinjeni tok energije preglasijo misli, želje, plani, energetski hrup okolice … Razlika je le v tem, da toka ne slišiš oz. ne občutiš več, ne da ga več ni. Tok vedno je, saj je to življenjska sila, življenjska energija, ki iz praznine (potenciala vseh možnosti) materializira objekte in življenjske oblike v fizično oz. vidno formo.
Koliko oblik pa ostaja očem skritih zaradi frekvenčne omejenosti instrumenta, skozi katerega zaznavamo zunanji svet, pa je neznanka in predmet metafizike.
*
Ko ti je TO dovolj,
ti je vse jasno.
*
Ko prideš do konca, veš da si prišel do konca.
Ne rabiš potrditve nikogar, saj na koncu nikogar ni.
Niti tebe.
Vse je, a tebe ni.
Um utihne …
*
Tudi če (trenutno) nisem v nirvani, vem da (v bistvu) sem v nirvani.
*
Družbe ni, obstajajo le bolj ali manj zmanipulirani posamezniki.
*
Naši ritriti so zlata vredni!
Tišina je srebro, notranji mir je zlato!
*
Ljudje božji.
Ne ljudje božji,
ljudje bogovi!
*
Da bi našel Ljubljeno,
moraš sam postati Ljubljen.
(Rumi)
Da bi našel praznino, moraš sam postati praznina.
(G. V.)
*
Jaz sem razsvetljen.
V trenutku, ko to le pomislim, že nisem.
Ko spet utihnem, sem.
Jaz sem …
Jaz …
Sem…
*
Kljub temu, da si okusil oz. celo bival v nirvani (evforiji lepote), se odveži tudi od nje in je ne priklicuj nazaj. (Opusti preteklost.) Samo bodi, to je dovolj! To je to. In spet si v njej.
*
Mojster ve, da je mojster, učenec ve, da je učenec, prav tako pa učenec tudi ve, ko ni več učenec. Vloge, ki jih sprejemamo, so tu z razlogom. Pomagajo nam dvigniti duhovno zavest in vloge preseči. Ko jih vse presežeš, lahko z nasmeškom ponovno igraš katerokoli vlogo.
*
Ne išči efektov v meditaciji.
Najlepši in najgloblji efekti pridejo sami, ko se najbolj sprostiš in prepustiš.
*
»Jaz sem bil en teden razsvetljen.«
Ne moreš biti en teden razsvetljen, naslednji pa več ne.
Glede na to, da čas ne obstaja.
Čas je um.
Ali si ali nisi.
Izstopi iz časa (uma) in si razsvetljen.
*
Le preteklost moraš opustiti.
Brez preteklosti ni prihodnosti.
Času si odvzel ključni mehanizem za njegov obstoj.
Ko opustiš preteklost, prihodnost sama odpade.
*
Hahaha …
Ostali so še vedno v času.
*
Čas je misel (preteklost in prihodnost). Ko si v tukaj in zdaj, časa ni, ker misli ni. In razodene se raj, večni tukaj in zdaj.
*
Jin-Jang je simbol maye (sveta dualnosti). Prava resnica je praznina. Mirujoča os, okoli katere se Jin-Jang vrti.
*
Zima je,
gosi se zbirajo.
Sorodne duše letijo skupaj.
Drevesa se zibajo,
v meditativnem zibu.
*
Ko imaš enkrat dovolj energije, ki neovirano teče skozi tebe, je vsak dan lep sončen dan.
*
Če si Buda, živiš v nirvani.
Če si v umu, pa živiš v svetu odvisnem od »tvojih« misli.
Nekaterim je lepo (pretežno pozitivne misli – optimist), nekaterim malo manj (pretežno negativne misli – pesimist).
Osho pravi da je svet zrcalo. Kakršen si, takšen je svet.
*
Modrost pomeni pravilno, zdravilno delovanje zase in za vse ostale.
*
Edina gotovost v življenju je negotovost. Ko začneš uživati v negotovosti in jo sprejmeš kot dejstvo, postaneš gotovost sama. Postaneš gotov.
*
Biti nič je biti vse.
Vse ostalo so egotrip in manipulacije.
*
Za najbolj nasmejanimi obrazi se skrivajo največje drame. Večja kot je drama, z večjo, bolj veselo masko jo lahko prekriješ. Če že moramo nositi maske za funkcioniranje v družbi, si nadenimo vsaj prijazne maske. Toliko izbire pa že imamo, ko enkrat spoznamo, kdo v resnici smo in, kako ta maškarada deluje.
*
Vsa ta teorija in filozofija, vse knjige in predavanja te le privedejo do točke, ko uvidiš, da ni druge poti kot vadba oz. zen. Sedenje, zazen, tukaj in zdaj, zavestna navzočnost.
*
Problemov imaš toliko, kolikor si jih narediš.
*
Koliko priprav,
koliko trušča,
za prazen nič.
*
Bodi sam s svojimi mislimi.
Ne sam s svojimi mislimi,
sam, brez svojih misli.
Saj misli niso tvoje.
Bodi sam.
Samo bodi …
*
Ko se navade zaveš, ni več navada, ampak izbira.
Zavestna izbira delovanja.
*
Spolna zadovoljitev,
ta mini ekstaza,
je razsvetljenje v malem.
*
Vrh ni vrh.
Vrh je globina.
Globina sprostitve.
Globina prepustitve.
Oooommmmmmmmm …
*
Slabih dejstev ni, so samo dejstva.
Vse ostalo je le nezadovoljstvo uma, ega, misli …
Neskladnost starih pogojenosti z dejstvi.
Upor proti takšnosti.
Kaj misliš, kdo bo moral popustiti, takšnost ali ti?
*
Pot.
Začetek je konec,
Jaz išče Sebe.
Pot gre v krogu.
Tukaj in zdaj.
*
Vseeno je, na kateri točki se nahajaš, ko pričneš z duhovno vadbo.
Pot gre v krogu in te bo pripeljala nazaj.
Nazaj, k sebi.
*
Ni problem v metodi,
problem je v lenobi.
Pot je uhojena.
*
Za »To« bi človek dal vse.
In jaz sem dal vse.
Dal sem sebe!
Ne, nisem dal sebe.
Odvrgel sem sebe.
(Neosebno opazovanje, opazovanje opazovalca.)
*
Hvaležen sem za oči, da lahko vidim vso to lepoto.
Hvaležen sem za ušesa, da lahko slišim vso to lepoto.
Hvaležen sem za telo, ki me dobro nosi po svetu.
Kdo sem potem jaz?
*
Raj je tukaj in zdaj.
*
Vsak problem, ki ga imaš, je le znak, da ni po tvoje (upor, ego).
Če ne, to ni problem, ampak zgolj dejstvo.
*
Še tako lepe misli te odvedejo stran.
*
Vi mislite, da so vaši problemi, problemi.
Poistovetili ste se z njimi.
Zlepljeni ste z njimi.
Nimate distance.
Najhujše od vsega pa je prepričanje, da ste vi sami problem.
*
Trpljenje ni trpljenje, ampak opomnik, da spustiš. Opustiš odpor!
Tu in zdaj.
*
Za funkcioniranje v družbi je ego (jaz in moja zgodba) potreben.
Ko si sam, ga lahko odvržeš in uživaš v takšnosti.
Tu in zdaj.
*
Karma se konča, ko se z njo prenehaš ukvarjati.
(Vili Ravnjak)
Ko se z določeno temo, ki te je mučila, ne ukvarjaš več, ne da bi jo potlačil. Sprejel si dejstva in živiš naprej.
*
Življenje je preprosto.
Sprejemaš odločitve in jih ne obžaluješ.
(Neznani avtor)
*
Zavest je prevzela to telo, da lahko raziskuje svet.
Svojo lastno kreacijo.
In ko ima enkrat dovolj (dovolj zunanjih dražljajev, ki jih raziskuje preko čutil), obrne pozornost nase in se končno prepozna kot to, kar je.
Opazovalec.
Opazuj opazovalca.
Praznina opazuje samo sebe.
Praznina skozi tebe opazuje samo sebe.
*
Vse je, le osebe ni.
Takšnost!
*
Mistik misli, da v mistiki ni prav nič mističnega.
Mistično mu je le to, da večina ljudi vse življenje preživi v mislih.
*
Buda je zorganiziran, vendar se mu nikamor ne mudi.
*
Nirvane ne moreš doseči.
Sama se razodene, ko vse opustiš.
Ko opustiš sebe.
*
Kako jo ohranjati?
Spet si zgrešil.
Opusti tudi to.
In se ponovno pojavi.
Popolna opustitev vsega, prepustitev vsemu.
In se pojavi.
*
Kjerkoli si in kamorkoli že greš,
vedno si tukaj in zdaj.
*
Ko si čas opustil in se zliješ s sabo, si vse opustil in si tam. Ko opustiš čas, opustiš preteklost in prihodnost. Ko se zliješ s sabo, pa si se popolnoma sprejel.
*
S kakšnim namenom ptiči letijo?
Ptiči pač delajo, kar ptiči delajo.
Letijo.
Brez cilja.
Živijo.
(Cilj življenja je življenje samo.)
*
Neskončno poti vodi v nirvano.
Neskončno poti vodi v smrt.
Umri za časa življenja, in si tam.
Spusti, opusti.
Opusti sebe.
*
Energiji, ki želi med meditacijo steči skozi tvoje telo, se ne upirati.
Naj steče. Upor je blokada.
Ne se upirati praznini, ki te vleče vase.
*
Včasih sem govoril: »To, da te privedem do mojega učitelja, je največ, kar ti lahko dam. On je odprt za nove učence.« Zdaj, ko me ni več, pa lahko dajem tudi sam.
*
Še nezaposleni so prezaposleni.
V svojem umu.
*
Vsako drevo je hologram,
le zazri se v listje
in umolkni.
*
Ta modrost se preliva skozi mene. Tudi skozi tebe se bo, ko boš spustil. Na koncu vsi pridemo do istih zaključkov. Ommmmmmmm …
*
Pot je pot skozi čarobni gozd.
Gozd je čaroben, vse je čarobno.
Zato se tako z lahkoto izgubimo.
Drži se poti! Na njej si še najbolj varen.
Če se je držiš, boš prispel na cilj.
*
Brez duhovne prakse, ostane duhovnost le filozofija. Lepa zgodba, s katero hranimo svoj um.
Šele praksa spremeni duhovno filozofijo v pravo duhovnost. V duhovno izkušnjo, ki je ne more več skaliti nobena filozofija.
*
A še vedno knjigo pišeš?
Ne pišem knjige jaz, knjiga se piše.
Skozi mene.
*
Seveda trpiš, saj to je svet dualnosti!
Iz tvojega trpljenja lahko sklepam, kako zelo si užival.
In iz tvojega užitka lahko sklepam, kako zelo boš trpel.
Ne dajaj pomembnosti niti užitku, niti trpljenju.
Samo bodi, to je dovolj.
*
Lepote se ne da zares opisati.
Lahko se ji le čudiš in uživaš v njej.
*
Ne moreš biti razsvetljen, saj, ko razsvetljenje je, tebe ni.
*
Vse rešitve so začasne.
(Vse je minljivo)
*
Ni bistvo spreminjati sebe, ampak spoznati sebe.
Sprememba se zgodi sama od sebe.
*
Če si se odločil ugajati (družbi), ti nikoli ne boš ti. Prilagodil si se in družba te je sprejela. Dokler ti nisi ti, pa naj stane karkoli, ne moreš doseči najvišjih spoznanj.
*
Sanga je kot vrt. Kaj pa je vrtnarjenje drugega kot omogočati izbranim rastlinam optimalne pogoje za rast. Kaj pa je druženje z duhovnimi prijatelji drugega kot optimalni pogoj za rast!
*
Neskončnost izhaja iz praznine in sama praznina je neskončnost.