Radikalno sprejemanje in sočutje
Predstavljamo dve navdihujoči in poučni knjigi, ki ju je napisala Tara Brach, ameriška psihoterapevtka in učiteljica budistične meditacije – Radikalno sprejemanje in Radikalno sočutje. Izhajajoča iz meditacijske prakse vipassane (čuječnosti) je Tara Brach izoblikovala učinkovito psihološko tehniko, ki jo lahko uporabimo v kateri koli življenjski situaciji. Tehnika, ki se v angleščini imenuje RAIN, temelji na štirih načelih: prepoznaj, kaj se dogaja v tebi, dopusti temu, da je takšno, kakršno je, razišči, kakšna je ta izkušnja in od kod izvira, neguj in objemi s sočutjem, karkoli si odkril/a, imej se rad/a. Tehnika RAIN nam omogoča, da se soočimo z bolečinami, strahovi in negotovostmi in se zaradi njih nehamo obsojati. Knjigi sta medsebojno povezani in se dopolnjujeta. Objavljamo spremni besedi, ki ju je napisala prevajalka knjig, Janina Curk, sicer profesorica psihologije na Drugi gimnaziji v Mariboru.
Radikalno sprejemanje
(Objeti življenje s srcem Bude)
Ko mi je prijatelj, kognitivni znanstvenik, to knjigo priporočal v branje, češ da zajame vse modrosti, ki jih je treba poznati v življenju, sem jo na hitro preletela in se vprašala: ali ni to le še ena psevdoznanstvena knjiga za samopomoč, s formulami za instantno doseganje duhovnega prebujenja? Kot psihologinjo, navajeno določene strokovne terminologije, me je na to misel napeljeval na primer izraz “molitev” ali pa izraz “srce”, ki ga avtorica v različnih kontekstih uporablja kot sinonim za značajsko in čustveno (sočutno in moralno) plat človekove osebnosti: bolelo, stisnilo ali omehčalo se mi je srce, odpreti, zapreti ali razširiti srce, sočutno srce, prebujeno srce, in podobno. Ko pa sem začela knjigo brati od začetka in pozorno, sem vedno bolj spoznavala nekaj drugega: kako velika škoda je, da je pogrošne pop-psihološke literature na policah knjigarn in knjižnic že toliko, da ne ločimo več zrna od plev.
V strokovnost tega dela prepričajo reference avtorice. Tara Brach je po dodiplomskem študiju psihologije in politologije deset let živela v ašramu – duhovni skupnosti, kjer je vadila in poučevala jogo in meditacijo. Kasneje je doktorirala iz klinične psihologije in v disertaciji raziskovala meditacijo kot terapevtsko metodo pri zdravljenju odvisnosti. Nato je končala petletni program usposabljanja za budistične učitelje, pri svojem delu združevala psihoterapijo z meditacijo in organizirala usposabljanja psihoterapevtov za vključevanje strategij čuječnosti v klinično delo. Leta 1998 je ustanovila center Insight Meditation Community of Washington, kjer (pa tudi drugod po ZDA in Evropi) poučuje, vodi delavnice in meditacijske umike. Njen podkast vsak mesec prenesejo več kot tri milijon krat. Skupaj z Jackom Kornfieldom, priznanim pisateljem in budističnim učiteljem, vodi Inštitut usposabljanja za zavedanje (Awareness Training Institute), ki ponuja spletne tečaje čuječnosti in sočutja ter Program usposabljanja za učitelje meditacije čuječnosti (Mindfulness Meditation Teacher Certification Program). Poleg številnih člankov, videoposnetkov in posnetih govorov je avtorica knjig Pravo zatočišče (2013), Radikalno sprejemanje (2003), Radikalno sočutje (2019) in Zaupanje zlatu (2021). Zadnje tri so mednarodne uspešnice.
Knjiga Radikalno sprejemanje na priljuden in preprost, a strokovno utemeljen način, združuje zahodno psihologijo (in način življenja) z vzhodnimi duhovnimi modrostmi in praksami. Uči, nagovarja, pomirja in po malem spreminja naš pogled na sebe in svet. Razmišljanja o življenju so podkrepljena s konkretnimi primeri in temeljijo na budistični filozofiji, ki bi je gotovo več kot kanček potreboval vsak posameznik v tem našem prehitrem in prenapetem duhu časa. V potrošniškem neoliberalnem kaosu se veliko ljudi sprašuje o lastni vlogi in vrednosti v svetu in življenju in jo mrzlično potrjuje s kopičenjem na vseh ravneh (stvari, denarja, dosežkov), po kapitalistični paroli bigger-better-faster-more, ob preferiranju zunanjega učinka (fasade) pred vsebino in kakovostjo. Ker kljub vsem naporom ne moremo uiti eksistencialnemu trpljenju zaradi občutij nepomembnosti in minljivosti, ga poskušamo mrtvičiti z drogami, prepovedanimi, dovoljenimi ali celo socialno zaželenimi – do bega v hrano, TV-serije, računalniške igrice, prazno besedičenje, sumljive projekte samoizboljševanja, perfekcionistično delo in nenehno prezaposlenost ali deloholizem. Vsi trpimo zaradi istega vrojenega in v navado utrjenega mehanizma, o katerem je med prvimi pisal starogrški filozof Epikur – da se zaklepamo pred neprijetnim in oklepamo prijetnega.
Ta knjiga teoretično in praktično uči, kako oboje, tako prijetno kot neprijetno, radikalno sprejeti. Kajti če bežimo pred neprijetnim, bo ta psihična energija, kot pri zanikanju, potlačevanju ali drugih obrambnih mehanizmih, v našem nezavednem še naprej “živela” in nam v zavest pošiljala nevrotične simptome, znake bojazni in depresije. V nekem trenutku bo eksplodirala, navzven, v obliki agresivnega izbruha in medosebnega konflikta, ali navznoter, v občutja krivde, psihosomatske motnje ali bolezni. Če pa se oklepamo prijetnih izkušenj in jih želimo zadržati, smo – čeprav se morda sliši kontraintuitivno – spet neizogibno obsojeni na trpljenje, na strah pred izgubo in žalost ob izgubi vrednega in prijetnega (človeka, stvari, počutja, kraja, priložnosti …). Ker kot vse, je tudi to zgolj začasno in minljivo. Kot je približno stoletje po Budi zapisal Sokrat: “Če ne dobiš, kar hočeš, trpiš; če dobiš, kar nočeš, trpiš. Tudi ko dobiš točno to, kar hočeš, še vedno trpiš, ker tega ne moreš zadržati za večno.”
Sprejemanje je radikalno (brezpogojno, popolno, brezkompromisno) zato, kot pravi Tara Brach, ker izniči naš odpor do resničnosti. Uči nas, kako iz eskapistov postati realisti. Sprejemanje resničnosti seveda ne pomeni pristajanje na tisto, kar je nemoralno, slabo in škodljivo, je pa videnje tega nujni prvi korak. Kot piše humanistični psiholog Carl Rogers, moramo sebe, druge in svet najprej sprejeti, šele nato se lahko zgodijo spremembe.
Zavedanje in sprejetje minljivosti vsega je prvi korak na poti preseganja trpljenja. Praksa namernega reflektiranja trpljenja (svojega in tujega) je temelj budističnih meditacij. Vsa bitja smo povezana v ranljivosti, v hrepenenju po ljubezni in v želji, da ne bi trpeli. Vsak človek je dragocen, vsak je krhek, vsak je pomemben. V nasprotju s krščanstvom budistična filozofija uči, da smo v redu takšni, kakršni smo, v temelju dobri ali vsaj dobronamerni. Ne vzbuja krivde in obžalovanja, pač pa pomirja in osvobaja. Ni se nam treba počutiti niti manj niti večvredne, ni nam treba iskati in potrjevati lastne vrednosti, saj – kot pravi Tara Brach –smo v tem skupaj. V tem edinem trenutku tukaj in zdaj, ki je, dobesedno, vse naše življenje. Življenje v (po)polni praznini. Popolni in polni.
Radikalno sočutje
(Učenje ljubezni do sebe in svojega sveta s pomočjo prakse RAIN)
Branje knjige Radikalno sočutje Tare Brach je lahko dragocena izkušnja, ki vodi do globljega razumevanja sveta, sebe in drugih. Tisti, ki ste se že prej zanimali za duhovne plati življenja, študirali tovrstno literaturo in se ukvarjali s kakšno duhovno prakso (zlasti s čuječnostjo in meditacijo), morda ne boste izvedeli veliko ali kaj presenetljivo novega, a nenehno ponavljanje dobrih misli počasi in vztrajno prispeva k večjemu sprejemanju sebe in drugih ter k bolj pozitivnemu in lahkotnejšemu odnosu do življenja.
Osebnostno spreminjanje, ki se lahko začne dogajati ob branju knjige, pa se ne pokaže v hipnih velikih uvidih ali dramatičnih premikih, ampak kot postopna, tiha, subtilna rast: nenadoma se boste v neki specifični situaciji zalotili, da ste se odzvali drugače, bolj zadovoljujoče kot običajno.
Radikalno sočutje tako ni knjiga, ki jo preberemo čim bolj na dah in nato odložimo na polico. Je delo, ki ga je vredno brati (ne le pre-brati) in se k njemu vedno znova vračati, saj nas nenehno opominja na temeljne življenjske resnice in veščine, ki jih v prehitrem tempu sodobnega življenjskega sloga pogosto pozabljamo. Sčasoma jih ponotranjimo in postanejo del nas.
Rdeča nit je praksa RAIN, ki je precej podobna praksi čuječnosti. Ime je akronim za Recognize – prepoznati, kaj se dogaja v nas; Allow – dopustiti temu, da je, kakršno je; Investigate – raziskati, kakšna je ta izkušnja in od kod izvira, a ne toliko na miselni ravni kot na ravni telesnih odzivov in senzacij; in Nurture – negovati, objeti s sočutjem, karkoli smo odkrili, se imeti rad ne glede na kakovost doživljanja. Metoda nam omogoča, da se soočimo z bolečinami, strahovi in negotovostmi in se zaradi njih nehamo obsojati. Šele po tem, in ko dojamemo, da se vsi ljudje spoprijemamo s podobnimi življenjskimi izzivi, smo sposobni to isto sočutje vnesti v odnose z drugimi.
Obe knjigi Tare Brach, Radikalno sprejemanje (prevedena 2024) in pričujoča – Radikalno sočutje, sta tesno povezani, četudi neodvisni. Morda Radikalno sprejemanje razlaga bolj prva dva koraka (četudi je praksi RAIN v tej knjigi namenjeno le eno poglavje), Radikalno sočutje pa je najtesneje povezano s korakom Negovanja.
Če pogledam samo akronim, morda manjka končni korak ‘spremeniti’ – korak akcije v smeri odpravljanja doživljanja ali vedenja, ki nam samim ali drugim povzroča bolečino, in nadomestitve z bolj zadovoljujočim in konstruktivnejšim doživljanjem in vedenjem. Vendar avtorica v resnici že uvaja tudi ta korak. Na primer – v Radikalnem sprejemanju pojasnjuje, da je najpogostejše napačno razumevanje radikalnega sprejemanja prepričanje, da pomeni neke vrste resignacijo; da bomo izgubili motivacijo za spremembo in rast, če se bomo preprosto sprejeli takšne, kakršni smo; da se bomo pasivno sprijaznili s svojimi pomanjkljivostmi in omejitvami; da bomo sočutno tolerirali škodljivo vedenje drugih.
Če neko vedenje ni v skladu z univerzalnimi vrednotami (pravičnost, poštenost, enakopravnost, življenje in dostojanstvo …), seveda moramo v zvezi s tem nekaj storiti. A prvi korak, temeljni premik, ki odpre pot v resnično in trajno spremembo, je v vsakem primeru – sprejetje. Če parafraziram humanističnega psihologa Carla Rogersa, ki je svojo terapijo utemeljil na brezpogojnem sprejemanju in pristni empatičnosti v odnosu do klientov: šele ko sebe, druge in svet sprejmemo, ko nase in na druge nehamo pritiskati z obsojanjem, se sprosti energija, ki jo lahko investiramo v spremembo.
Upam, da vam bo branje te knjige prineslo ne le boljši vpogled v lastne notranje svetove, ampak tudi spodbudo za ustvarjanje pozitivnih sprememb v svojem življenju in v življenju drugih. Kot pravi Tara Brach – v življenju tistih, ki so vam blizu in jih imate radi; tistih, ki so za vas nevtralni, in tistih, s katerimi imate težaven odnos ali vas neprijetno vznemirjajo zaradi svoje drugačnosti. To sprejemanje in sočutje naj se širita v vse večjih krogih, od blizu do najdlje, od sebe in lastne družine na ves svet.
Janina Curk
Predgovora h knjigi Radikalno sprejemanje in Radikalno sočutje je napisala prevajalka Janina Curk, knjigi je izdala založba Chiara, Ljubljana 2024 in 2025.