Vsakodnevni duhovni opomnik za zen meditantke in meditante
V današnjem svetu, ki ga na vseh ravneh čedalje bolj zapolnjujeta digitalnost in umetna inteligenca, postaja zenovsko naravnani um ena najboljših notranjih rešitev in zaščit pred zunanjimi manipulacijami našega uma. Predstavljamo legendarno Knjigo o niču (Hsin Hsin Ming), v kateri veliki učitelj razsvetljene modrosti, Osho, razlaga budistične sutre kitajskega zen mojstra Sosana iz šestega stoletja. Iz Oshojeve knjige je navedenih nekaj odlomkov Sosanovih izrekov, ki so nam lahko dragoceni duhovni opomniki tako ob dnevni praksi meditacije kot v okoliščinah vsakdanjega življenja, ko se z lahkoto izgubimo v svojih umskih egovskih »igricah« in »filmčkih«.
Osho, veliki mojster zena in razsvetljene modrosti, je oktobra leta 1974 vodil sklop javnih predavanj, ki jih je posvetil staremu kitajskemu zenovskemu patriarhu Sosanu iz 6. stoletja. Po teh predavanjih so njegovi učenci sestavili legendarno knjigo Hsin hsin ming ali Knjigo o niču, v kateri Osho na sodoben, izjemno pronicljiv in duhovit način razlaga Sosanove zenbudistične sutre.
Resnice, ki jih izraža duhovnost zena oziroma avtentični učitelji zena, so večne. Presegajo prostor in čas, v katerem so nastale, ker govorijo o univerzalni človeški izkušnji bivanja in doživljanju najvišje resnice. Zato nikoli in nikjer ne zastarajo, treba jih je seveda samo inteligentno aplicirati v okoliščine, v katerih trenutno živimo. Zen sovraži papagajsko posnemanje, obožuje pa avtentičnost, zato potrebuje inteligentne in svobodno misleče meditante, predvsem pa praktike, ki zen živijo v vsakdanjem življenju.
Osho je Sosanovo razsvetljeno modrost stalno občudoval. Nekje je dejal, da, če bi moral izmed vseh knjig modrosti, ki so jih napisali veliki mojstri, izbrati eno samo, bi izbral Sosanove sutre.
Objavljamo nekaj odlomkov Sosanovih izrekov iz njegove sutre Hsin Hsin Ming (Knjige o niču), ki je v slovenščini prvič izšla leta 1994. Naslov knjige bi lahko prevedli tudi z zenovskim koanom »Ne to ne ono«, kar v osnovi izraža temeljno in z razumom težko dojemljivo paradoksalnost zenovskega načina mišljenja.
Oshoja oziroma Sosana priporočam v branje kot dnevni duhovni opomnik. Prava duhovna literatura ni namenjena hitremu in enkratnemu branju, ampak vsakodnevnemu prebiranju – misel po misel, košček po košček … Sosan je lahko opomnik na naši duhovni Poti, dragoceni učitelj, ki nas bo kar naprej opozarjal: »Ustavi se! Zbudi se! Vstopi v tukaj in sedaj! Ne veži se umsko na karkoli, naj tvoj duh ostane svoboden, na sredini, v vseobsegajoči praznini!«
V. R.
Sosan: Ne to ne ono
»Ne išči resnice, samo nehaj se držati prepričanj!«
če ničemur ne daješ prednosti.
Ko ni ne ljubezni ne sovraštva,
se vse razjasni in razodene.
A naredi le najmanjši razloček,
in nebo in zemlja si bosta neskončno vsaksebi.
Če hočeš videti resnico,
ne bodi ne za ne proti.
Boj med tem, kar ti je všeč in kar ti ni všeč,
je bolezen uma.…
Pot je popolna kakor neizmeren prostor,
kjer ni ničesar premalo in ničesar preveč.
Resnično, zavoljo naše izbire, sprejemanja in zavračanja,
ne vidimo resnične narave stvari.
Ne živi niti v zapletih zunanjih reči
niti v notranjih občutjih praznine.
Bodi veder v enosti stvari brez hlepeče dejavnosti
in takšni zmotni pogledi bodo izginili sami od sebe.
Kadar hočeš ustaviti dejavnosti, da bi dosegel mirovanje,
te prav ta trud napolni z dejavnostjo.
Dokler se boš držal te ali one skrajnosti,
ne boš nikdar spoznal Enosti.
…
Kdor ne živi na Poti Enosti,
temu spodleti v obojem, v aktivnosti in pasivnosti,
v uveljavljanju in odpovedovanju.
Zanikati resničnost stvari,
pomeni zgrešiti njihovo resničnost.
Trditi, da so stvari prazne,
pomeni zgrešiti njihovo resničnost.
Čim bolj o tem govoriš in misliš,
tem bolj se oddaljuješ od resnice.
Nehaj govoriti in misliti,
in ni je reči, ki bi je ne mogel spoznati.
…
Ne išči resnice;
samo nehaj se držati prepričanj!
…
Živeti na veliki Poti
ni niti lahko niti težko,
a ljudje omejenih pogledov
so bojazljivi in neodločni:
kolikor bolj hitijo, toliko počasneje gredo,
in oklepanja se ne da omejiti;
celo navezanost na misel o razsvetljenju
je pot vstran.
Prepusti stvari njihovi lastni poti,
pa ne bo niti prihajanja niti odhajanja.
…
Spokoj in nemir izhajata iz iluzije;
ko si razsvetljen, ni več tega, da ti je nekaj všeč ali ne.
Vse dvojnosti izvirajo iz nevednega sklepanja.
So kakor sanje ali cvetlice v zraku;
nespametno je stegovati roke za njimi.
Če oko nikdar ne spi,
je seveda konec vseh sanj.
Če um preneha razlikovati,
je deset tisoč stvari
takšnih, kakršne so, iz enega bistva.
Razumeti skrivnost tega enojnega bistva
pomeni rešiti se vseh vpletenosti.
Ko na vse stvari gledaš enako,
dosežeš brezčasni jaz.
Nikakršno primerjanje in vzporejanje ni možno
v tem brezčasnem, brezodnosnem stanju.
…
V svetu Takšnosti
ni niti jaza niti nejaza.
…
Da se neposredno uglasiš s to resničnostjo
si, kadar te obidejo dvomi, reci: »Ni dvojnosti.«
V tem »ni dvojnosti« ni nič ločenega,
nič izključenega.
Kjerkoli in kadarkoli,
razsvetljenje je vstop v to resnico.
In ta resnica je onstran širjenja
in krčenja v času in prostoru;
v njej je ena sama misel deset tisoč let.
…
Praznina tu, praznina tam,
a neskončno vesolje
je vselej tik pred tvojimi očmi.
Neskončno veliko in neskončno majhno;
brez razločkov, kajti določitve izginejo
in meja ni videti.
Tako je tudi z Bitjem in Nebitjem.
Nikar ne zapravljaj časa z dvomi in prepiri,
ki nimajo nič opraviti s tem.
…
Ena stvar, vse stvari;
pojdi mednje in se pomešaj mednje,
brez razločevanja.
Živeti v tem uvidu,
pomeni biti brez skrbi zavoljo nepopolnosti.
Živeti v tej veri je pot do nedvojnosti,
kajti nedvojnost je Eno
z zaupajočim umom.
…
Besede!
Pot je onstran jezika,
kajti na njej
ni včerajšnjega,
ni jutrišnjega,
ni današnjega dne.
Odlomki Sosanovega teksta so vzeti iz Oshojeve knjige: HSIN HSIN MING (Knjiga o niču), Založba Fran Burgar (Zbirka Satja), Ljubljana 1994, prevod M. K.