Meni Zapri

Knjiga o niču: »Ne to ne ono«

V današnjem svetu, ki ga na vseh ravneh čedalje bolj zapolnjujeta digitalnost in umetna inteligenca, postaja zenovsko naravnani um ena najboljših notranjih rešitev in zaščit pred zunanjimi manipulacijami našega uma. Predstavljamo legendarno Knjigo o niču (Hsin Hsin Ming), v kateri veliki učitelj razsvetljene modrosti, Osho, razlaga budistične sutre kitajskega zen mojstra Sosana iz šestega stoletja. Iz Oshojeve knjige je navedenih nekaj odlomkov Sosanovih izrekov, ki so nam lahko dragoceni duhovni opomniki tako ob dnevni praksi meditacije kot v okoliščinah vsakdanjega življenja, ko se z lahkoto izgubimo v svojih umskih egovskih »igricah« in »filmčkih«. 

Ali se začne z duhovnim razvojem karma zgoščati oziroma pospešeno odvijati?

Na kakšen način sta povezana duhovno prebujanje in gibanje človekove karme? Duhovni samorazvoj intenzivira in pospeši karmične procese (različna razčiščevanja). Karma se začne hitreje razkrivati, zato jo moramo sproti razreševati, v kar nas sili energija preobrazbe, ki nam je pri tem tudi v oporo. Nova raven zavesti spremeni človekovo psihoenergijsko vibracijo, kar vpliva na našo osebnost in okolje, ki nas obdaja. Kar pomeni, da je treba način življenja spremeniti, ga prilagoditi novemu zavedanju. Takšne preobrazbe se praviloma zgodijo nekajkrat v življenju. Vsaki veliki spremembi v zavesti (notranji osvoboditvi) sledi sprememba v vsakdanjem življenju, npr. menjava okolja, opustitev druženja z določenimi ljudmi … 

Umetnost, ki zdravi

Predstavljamo glasbeno in zdraviteljsko delo Nine Šardi (njeno spiritualno ime je Juneshelen), sicer učenke sedme generacije Duhovne šole. Njena glasba oziroma petje je lepota prefinjene umetnosti in hkrati globoko zdravljenje duše. Nina organizira in vodi glasbene pevske koncerte, ki so v resnici globoke zvočne terapije. Pri tem se navezuje na izvore starodavnih tradicij. Tako pravi, da »nekoč glasba ni bila zabava, bila je molitev, zdravljenje, modrost; iskanje in vzpostavljanje stika z dušo.« Vabljeni k poslušanju njenih zvočnih posnetkov. 

Narava kot duhovno pribežališče

Predstavljamo mistične pesmi Kajetana Dolinarja iz Ljubljane, našega someditanta pri zen meditacijah. Kajetan je sicer matematik, inženir informacijske tehnologije, a svojo dušo najdeva v neokrnjeni naravi, ki mu je stalna duhovna inspiracija in vir pristnega stika s seboj. Naravo opisuje, kakor so nekoč to počeli romantični pesniki, torej kot nekaj vzvišeno božanskega in hkrati erotično vznemirljivega. Objavljamo nekaj pesmi iz njegove pesniške zbirke Nepozabna.

Meditacija med hojo

Meditiramo lahko v različnih telesnih položajih. Najpogostejši način je sedenje v enem od klasičnih meditacijskih položajev. Toda meditiramo lahko tudi med hojo. V zenovski tradiciji velja, da naj bi meditacijska praksa obsegala približno dve tretjini sedenja in eno tretjino hoje. Meditacijo med hojo lahko izvajamo na dva načina: kot klasični kinhin s počasnim premikanjem in koncentracijo na telesu, ali na način sproščene hoje med običajnim sprehodom, ko je pozornost osredotočena predvsem na stopala. Hoja meditacija je še zlasti koristna, kadar moramo prečistiti z negativnimi mislimi obseden um in se prizemljiti.

Poti in stranpoti novodobnih duhovnih iskalcev

Članek V. Ravnjaka govori o tem, v kaj vse se lahko dolgotrajno ukvarjanje z duhovnostjo razvije, kako vpliva na človekovo vsakdanje življenje in na njegovo osebnost. Odgovori bodo najbrž še posebej zanimivi za tiste, ki so na duhovni poti deset ali več let, ali pa za čiste začetnike, ki imajo glede duhovnosti še velika (romantično naivna) pričakovanja. Dolgotrajno ukvarjanje z današnjo (novodobno) duhovnostjo v takšni ali drugačni obliki se pri ljudeh manifestira na štiri tipične načine. V prvi in drugi skupini so tisti, ki novodobno duhovnost po nekaj letih z velikim odporom zavrnejo in se z njo prenehajo ukvarjati ali pa se zatečejo v tradicionalne religije in sodobne totalitarne sekte. V tretji skupini, ki je najštevilnejša, so tisti, ki z duhovnostjo postanejo zasvojeni (čeprav nimajo od nje nobene posebne koristi, še vedno želijo preizkusiti vse, kar se na »duhovni tržnici« pojavi novega). V četrti skupini, ki je najmanjša, pa so tisti, ki so do dosegli samouresničenje, torej so duhovnost prerasli, čeprav se z njo lahko še vedno ukvarjajo.

Življenjska razpotja in iskanje pravih odločitev

Članek terapevtke reinkarnacijske regresije Mirthe Vesne Božič nas popelje v nemirne trenutke velikih življenjskih dilem, ko iščemo odgovore, kako se odločiti za neko spremembo oziroma, kakšno nadaljnjo pot v življenju izbrati. Gre za iskanje nezmotljivega notranjega občutka, ko vemo, da je nekaj prav, in začutimo, da je napočil trenutek za spremembo. Mirtha nam pri tem razkriva, kako je po večletnem iskanju našla svoje duhovno poslanstvo v vodenju regresij in pomoči ljudem, da lažje izberejo svoje prave življenjske cilje, čeprav, kot na osnovi življenjskih izkušenj ugotavlja, ne obstajajo dobre in slabe poti. Vsaka pot nosi v sebi tako dobre kot slabe plati.  

O ustvarjanju mračne in strašljive podobe sveta

Naša sodelavka Janina Curk, profesorica psihologije, je v februarju 2025 v časopisu Večer objavila odmeven članek pod naslovom Depresivnost in anksioznost na zalogo, v katerem govori o odgovornosti medijev (enako pa velja za družbena omrežja) pri oblikovanju našega pogleda na svet. Govori o tem, zakaj človeka bolj pritegnejo negativne kot pozitivne novice, in zakaj mediji to na veliko izkoriščajo (zlorabljajo). Pri tem citira C. G. Junga, ki pravi, da »tisto, na kar se osredotočamo, postane naša resničnost«.  Novinarji sicer morajo sporočati resnico, ne glede na to kakšna je, vendar morajo hkrati graditi tudi boljšo družbo. Negativno poročanje je oblika psihološkega nasilja nad ljudmi. V zaključnem delu članka izpostavlja etično odgovornost medijev in moč optimizma, poda pa tudi nekaj predlogov, kako spremeniti medijsko ustvarjanje negativne podobe sveta. 

Objeti življenje s srcem Bude

Predstavljamo dve navdihujoči in poučni knjigi, ki ju je napisala Tara Brach, ameriška psihoterapevtka in učiteljica budistične meditacije – Radikalno sprejemanje in Radikalno sočutje. Izhajajoča iz meditacijske prakse vipassane (čuječnosti) je Tara Brach izoblikovala učinkovito psihološko tehniko, ki jo lahko uporabimo v kateri koli življenjski situaciji. Tehnika, ki se v angleščini imenuje RAIN, temelji na štirih načelih: prepoznaj, kaj se dogaja v tebi, dopusti temu, da je takšno, kakršno je, razišči, kakšna je ta izkušnja in od kod izvira, neguj in objemi s sočutjem, karkoli si odkril/a, imej se rad/a. Tehnika RAIN nam omogoča, da se soočimo z bolečinami, strahovi in negotovostmi in se zaradi njih nehamo obsojati. Knjigi sta medsebojno povezani in se dopolnjujeta. Objavljamo spremni besedi, ki ju je napisala prevajalka knjig, Janina Curk, sicer profesorica psihologije na Drugi gimnaziji v Mariboru.

Vadba »dejavnega« sočutja

Predstavitev tibetanske psihoenergijske metode tonglen za transformacijo bolečine in razvoj sočutja, ki temelji na enostavnem principu sprejemanja (vdih) in dajanja (izdih). Preobrazba neke energijske lastnosti (negativnosti v pozitivno ali nevtralno) poteka prek srčne čakre. Metodo lahko uporabljamo za delo na sebi ali na drugem. S tonglenom, ki ga lahko uporabljamo kjerkoli in kadarkoli, krepimo svojo sočutnost in zmanjšujemo lastno sebičnost.