Predstavljamo odlomke knjige Spravi se k sebi (Uvidi na poti k razsvetljenju), ki jo je napisal Gorazd Vertačnik (1979), naš dolgoletni meditant, udeleženec meditacijskih ritritov in učenec Duhovne šole. Knjiga je nastajala v letih 2024 in 2025 kot posledica njegovih notranjih prebojev in spoznanj. Bere se kot avtorjev osebni duhovni dnevnik in kot univerzalni duhovni opomnik, povezan z izkustvom praznine.
Iz bogate zakladnice budističnih meditacijskih praks predstavljamo dve enostavni in učinkoviti meditaciji, ki nam pomagata očistiti osebno energijsko polje in dvigniti duhovno vibracijo. Metta meditacija je namenjena prebuditvi srčne čakre in širjenju energije sočutja, s katero najprej objamemo sebe, nato pa v krogih čedalje večja območja, dokler ne zajamemo celotnega vesolja. Druga meditacija z vizualizacijo očisti telo, govor in um.
Iz knjige Eckharta Tolleja Živeti v sedanjem trenutku povzemamo nekaj priporočil, kako ravnati v težkih življenjskih situacijah, ko je dejavno naše bolečinsko jedro. Osnovni prijem je nevtralizacija konfliktov in trpljenja s pomočjo zavestne navzočnosti, torej odzivanje na način neupiranja in nereaktivnosti. Kako reči »ne« brez odpora in konflikta, kako se izogniti identiteti žrtve ter kako razumeti izjavo »Umri, preden umreš«.
Pred kratkim je v slovenščini izšla knjiga o pojavu sodobnega narcisizma »Sploh veste, kdo sem jaz?«, ki jo je napisala ameriška psihologinja Ramani Durvasula. Knjiga se osredotoča na patološke poteze narcističnih osebnosti ter na težavnost (toksičnost) odnosov z njimi. Predstavi značilne tipe narcisov (grandiozne, maligne, skupnostne, prikrite in benigne) ter posebej opozori na narcisizem v novodobni duhovnosti.
Pred vami je posebna meditacija, ki zajema tako osebnostno samoanalizo kot kontemplativno molitev z avtosugestijo. Gre za svojevrstno prošnjo in spodbudo sebi, da iz sveta dualnosti preidemo v svet enosti (postanemo Celota svetlih in temnih delov življenja). Članek govori o dinamiki nasprotij in protislovij, ki so gibalo tako našega notranjega (psihičnega) kot zunanjega življenja, predstavi pa tudi koncept podosebnosti in vlog, iz katerih je zgrajena človekova osebnost. Nato poda opis postopka samoanalize, med katero podrobneje prepoznamo in raziščemo sestavne dele sebe, jih med seboj povežemo in presežemo. Na koncu priporoča izvedbo semenske mantre iz Srčne sutre.
Japonski učitelj zena Shunryu Suzuki (1904–1971) je bil prvi posredovalec soto zena (zena tihega razsvetljenja) na Zahodu, katerega začetnik je bil Dogen Zenji v 13. stoletju. Skozi Suzukijevo interpretacijo je zen postal navdih za številne zahodne duhovne iskalce, tudi tiste, ki neposredno ne pripadajo tej budistični meditacijski liniji, saj so zenovska izročila univerzalna. Članek predstavlja nekaj odlomkov iz znamenite Suzukijeve knjige Duh zena, duh začetništva. Ta knjiga velja za enega najboljših modernih zenovskih duhovnih vodnikov. Med drugim nas opominja na to, kako na pravilen način meditirati, kakšen odnos imeti do razsvetljenja, kako razumeti Budo, na kaj biti pozoren v vsakdanjem življenju, da bi lahko navkljub vrvežu in dnevnim opravkom ohranjali razsvetljeno zavest. Temeljna pa je vsekakor Suzukijeva opredelitev samega »duha zena«, ki pomeni, povedano poenostavljeno, biti v »svobodnem, razprtem in sprejemajočem stanju zavedanja«, ter trditev, da je zen predvsem praksa – »biti razsvetljenje«, tukaj in sedaj (in ne nekoč v prihodnosti).
V članku naše sodelavke in meditantke Katje Kurbus se lahko seznanimo z idejnimi in praktičnimi osnovami japonskega soto zena (zena tihega razsvetljenja), katerega utemeljitelj in začetnik je bil znameniti japonski zen mojster Dogen Zenji (1200–1253). Katja se pri predstavitvi opira na glavni Dogenov spis Šobogenco (Zaklad očesa pravega zakona). Poudarek je na brezčasnosti in univerzalnosti Dogenovega izročila, ki je bilo enako aktualno v njegovem času, kot je danes. Na Zahod je Dogenov nauk prišel v šestdesetih letih 20. stoletja prek japonskega rošija Shunryja Suzukija. (To različico zena sledimo tudi v naši Duhovni šoli.) Članek posebej izpostavlja Dogenov koncept bodisatve, temelječ na sočutni modrosti (na radodarnosti, prijaznosti, koristnosti, so-bivanju). Hkrati nas opomni, da je Dogen živel in ustvarjal v zelo nemirnem (nasilnem) času japonske zgodovine, ki je v marsičem podoben današnjemu. Dogen je ustvaril učinkovit duhovni sistem, ki temelji na povezavi meditacije in vsakdanjega življenja, in, ki omogoča, da navkljub neugodnim zunanjim okoliščinam, v sebi ohranjamo mir in sočutnost ter jasnost zavesti.
Vsak med nami skoraj zagotovo pozna koga, ki je bil del nekega kulta ali pa smo to bili kar sami. Pa vendar večina med nami verjame, da smo preveč pametni, preveč razumski ali pa, da imamo dovolj močno voljo, da bi lahko kdaj zapadli v kult. Stereotipno si predstavljamo ljudi v haljah nekje v odročni skupnosti in si mislimo »Meni se to ne bi nikoli zgodilo.« A kaj, če kult ni obrobna verska sekta, temveč bleščeč spletni program za samopomoč, politično gibanje, korporativni trening ali duhovni guru, ki obljublja razsvetljenje na (pre)dragih delavnicah? Naša sodelavka in meditantka Polonca Korez nam predstavlja zelo odmevno in aktualno knjigo Kulti in prakse nadzora uma ameriškega avtorja Stevena Hassana, ki je pred kratkim izšla v slovenščini.
Članek nas seznanja z novo (dodatno) energijsko vadbo v zendu Duhovne šole. Gre za petje jogijskih oziroma budističnih manter, ki jih od junija 2025 vodi mladi glasbenik in pevec, sicer učenec Duhovne šole, Ervin Šega. Podrobno je predstavljen pomen in namen štirih splošno znanih manter (Om mani padme hum, Vadžra guru mantra, Om namah Šivaja in Maha mritjundžaja mantra), s katerimi prečiščujemo in obnavljamo energijo ter razsvetljujemo zavest. Dodan je kratek zvočni posnetek vadbe 4. oktobra 2025.
Vprašanje, kako se na duhovni ravni odzivati na današnje svetovne družbene razmere, je zelo pomembno. Danes je zaradi planetarne informacijske povezanosti namreč nemogoče, da bi se izolirali od sveta in se delali, da je vse v redu. V energijskem smislu smo vsi udeleženi v nevarnem negativnem zasuku človeške civilizacije. Najpomembnejše je, da ob spremljanju negativnih novic, s katerimi nas dnevno zasipavajo mediji in družbena omrežja, čustveno in moralno ne otopimo. Ohranjati moramo moralno občutljivost, sočutje in empatijo, ker nas prav to ustvarja v duhovna in etična bitja. To je čas za praktični preizkus paradoksa najvišje resnice: »Čeprav je vse praznina (iluzija), je trpljenje resnično.« Ljudem, ki trpijo, moramo pomagati. Trpljenje ni iluzija, svet kot celota (stvarstvo) pa najbrž je … Za osebno duhovno vadbo so danes najprimernejše prakse, ki prečiščujejo energijo in širijo zavest ter v nas utrjujejo mir in sočutje.