Japonski učitelj zena Shunryu Suzuki (1904–1971) je bil prvi posredovalec soto zena (zena tihega razsvetljenja) na Zahodu, katerega začetnik je bil Dogen Zenji v 13. stoletju. Skozi Suzukijevo interpretacijo je zen postal navdih za številne zahodne duhovne iskalce, tudi tiste, ki neposredno ne pripadajo tej budistični meditacijski liniji, saj so zenovska izročila univerzalna. Članek predstavlja nekaj odlomkov iz znamenite Suzukijeve knjige Duh zena, duh začetništva. Ta knjiga velja za enega najboljših modernih zenovskih duhovnih vodnikov. Med drugim nas opominja na to, kako na pravilen način meditirati, kakšen odnos imeti do razsvetljenja, kako razumeti Budo, na kaj biti pozoren v vsakdanjem življenju, da bi lahko navkljub vrvežu in dnevnim opravkom ohranjali razsvetljeno zavest. Temeljna pa je vsekakor Suzukijeva opredelitev samega »duha zena«, ki pomeni, povedano poenostavljeno, biti v »svobodnem, razprtem in sprejemajočem stanju zavedanja«, ter trditev, da je zen predvsem praksa – »biti razsvetljenje«, tukaj in sedaj (in ne nekoč v prihodnosti).
V članku naše sodelavke in meditantke Katje Kurbus se lahko seznanimo z idejnimi in praktičnimi osnovami japonskega soto zena (zena tihega razsvetljenja), katerega utemeljitelj in začetnik je bil znameniti japonski zen mojster Dogen Zenji (1200–1253). Katja se pri predstavitvi opira na glavni Dogenov spis Šobogenco (Zaklad očesa pravega zakona). Poudarek je na brezčasnosti in univerzalnosti Dogenovega izročila, ki je bilo enako aktualno v njegovem času, kot je danes. Na Zahod je Dogenov nauk prišel v šestdesetih letih 20. stoletja prek japonskega rošija Shunryja Suzukija. (To različico zena sledimo tudi v naši Duhovni šoli.) Članek posebej izpostavlja Dogenov koncept bodisatve, temelječ na sočutni modrosti (na radodarnosti, prijaznosti, koristnosti, so-bivanju). Hkrati nas opomni, da je Dogen živel in ustvarjal v zelo nemirnem (nasilnem) času japonske zgodovine, ki je v marsičem podoben današnjemu. Dogen je ustvaril učinkovit duhovni sistem, ki temelji na povezavi meditacije in vsakdanjega življenja, in, ki omogoča, da navkljub neugodnim zunanjim okoliščinam, v sebi ohranjamo mir in sočutnost ter jasnost zavesti.
Vsak med nami skoraj zagotovo pozna koga, ki je bil del nekega kulta ali pa smo to bili kar sami. Pa vendar večina med nami verjame, da smo preveč pametni, preveč razumski ali pa, da imamo dovolj močno voljo, da bi lahko kdaj zapadli v kult. Stereotipno si predstavljamo ljudi v haljah nekje v odročni skupnosti in si mislimo »Meni se to ne bi nikoli zgodilo.« A kaj, če kult ni obrobna verska sekta, temveč bleščeč spletni program za samopomoč, politično gibanje, korporativni trening ali duhovni guru, ki obljublja razsvetljenje na (pre)dragih delavnicah? Naša sodelavka in meditantka Polonca Korez nam predstavlja zelo odmevno in aktualno knjigo Kulti in prakse nadzora uma ameriškega avtorja Stevena Hassana, ki je pred kratkim izšla v slovenščini.
Članek nas seznanja z novo (dodatno) energijsko vadbo v zendu Duhovne šole. Gre za petje jogijskih oziroma budističnih manter, ki jih od junija 2025 vodi mladi glasbenik in pevec, sicer učenec Duhovne šole, Ervin Šega. Podrobno je predstavljen pomen in namen štirih splošno znanih manter (Om mani padme hum, Vadžra guru mantra, Om namah Šivaja in Maha mritjundžaja mantra), s katerimi prečiščujemo in obnavljamo energijo ter razsvetljujemo zavest. Dodan je kratek zvočni posnetek vadbe 4. oktobra 2025.
Vprašanje, kako se na duhovni ravni odzivati na današnje svetovne družbene razmere, je zelo pomembno. Danes je zaradi planetarne informacijske povezanosti namreč nemogoče, da bi se izolirali od sveta in se delali, da je vse v redu. V energijskem smislu smo vsi udeleženi v nevarnem negativnem zasuku človeške civilizacije. Najpomembnejše je, da ob spremljanju negativnih novic, s katerimi nas dnevno zasipavajo mediji in družbena omrežja, čustveno in moralno ne otopimo. Ohranjati moramo moralno občutljivost, sočutje in empatijo, ker nas prav to ustvarja v duhovna in etična bitja. To je čas za praktični preizkus paradoksa najvišje resnice: »Čeprav je vse praznina (iluzija), je trpljenje resnično.« Ljudem, ki trpijo, moramo pomagati. Trpljenje ni iluzija, svet kot celota (stvarstvo) pa najbrž je … Za osebno duhovno vadbo so danes najprimernejše prakse, ki prečiščujejo energijo in širijo zavest ter v nas utrjujejo mir in sočutje.
V današnjem svetu, ki ga na vseh ravneh čedalje bolj zapolnjujeta digitalnost in umetna inteligenca, postaja zenovsko naravnani um ena najboljših notranjih rešitev in zaščit pred zunanjimi manipulacijami našega uma. Predstavljamo legendarno Knjigo o niču (Hsin Hsin Ming), v kateri veliki učitelj razsvetljene modrosti, Osho, razlaga budistične sutre kitajskega zen mojstra Sosana iz šestega stoletja. Iz Oshojeve knjige je navedenih nekaj odlomkov Sosanovih izrekov, ki so nam lahko dragoceni duhovni opomniki tako ob dnevni praksi meditacije kot v okoliščinah vsakdanjega življenja, ko se z lahkoto izgubimo v svojih umskih egovskih »igricah« in »filmčkih«.
Na kakšen način sta povezana duhovno prebujanje in gibanje človekove karme? Duhovni samorazvoj intenzivira in pospeši karmične procese (različna razčiščevanja). Karma se začne hitreje razkrivati, zato jo moramo sproti razreševati, v kar nas sili energija preobrazbe, ki nam je pri tem tudi v oporo. Nova raven zavesti spremeni človekovo psihoenergijsko vibracijo, kar vpliva na našo osebnost in okolje, ki nas obdaja. Kar pomeni, da je treba način življenja spremeniti, ga prilagoditi novemu zavedanju. Takšne preobrazbe se praviloma zgodijo nekajkrat v življenju. Vsaki veliki spremembi v zavesti (notranji osvoboditvi) sledi sprememba v vsakdanjem življenju, npr. menjava okolja, opustitev druženja z določenimi ljudmi …
Predstavljamo glasbeno in zdraviteljsko delo Nine Šardi (njeno spiritualno ime je Juneshelen), sicer učenke sedme generacije Duhovne šole. Njena glasba oziroma petje je lepota prefinjene umetnosti in hkrati globoko zdravljenje duše. Nina organizira in vodi glasbene pevske koncerte, ki so v resnici globoke zvočne terapije. Pri tem se navezuje na izvore starodavnih tradicij. Tako pravi, da »nekoč glasba ni bila zabava, bila je molitev, zdravljenje, modrost; iskanje in vzpostavljanje stika z dušo.« Vabljeni k poslušanju njenih zvočnih posnetkov.
Predstavljamo mistične pesmi Kajetana Dolinarja iz Ljubljane, našega someditanta pri zen meditacijah. Kajetan je sicer matematik, inženir informacijske tehnologije, a svojo dušo najdeva v neokrnjeni naravi, ki mu je stalna duhovna inspiracija in vir pristnega stika s seboj. Naravo opisuje, kakor so nekoč to počeli romantični pesniki, torej kot nekaj vzvišeno božanskega in hkrati erotično vznemirljivega. Objavljamo nekaj pesmi iz njegove pesniške zbirke Nepozabna.
Meditiramo lahko v različnih telesnih položajih. Najpogostejši način je sedenje v enem od klasičnih meditacijskih položajev. Toda meditiramo lahko tudi med hojo. V zenovski tradiciji velja, da naj bi meditacijska praksa obsegala približno dve tretjini sedenja in eno tretjino hoje. Meditacijo med hojo lahko izvajamo na dva načina: kot klasični kinhin s počasnim premikanjem in koncentracijo na telesu, ali na način sproščene hoje med običajnim sprehodom, ko je pozornost osredotočena predvsem na stopala. Hoja meditacija je še zlasti koristna, kadar moramo prečistiti z negativnimi mislimi obseden um in se prizemljiti.